Na vrtu za Urbarjevo pekarno si Hedvika Urbar daje opravka s prašičem. Bogdan ga drži za rep, da ne bi ušel. Opazuje jo hčerka Vika. Na levi strani fotografije je Adolf Ölhofer. V ozadju se vidi hiša moje stare mame, ki stoji ob Kamniti poti. Hedvika se je rodila 16. maja 1888 v Gradcu. Kot kuharica je delala v Postojni pri nekem zdravniku. V pekarni v Ljubljani je spoznala moža in 30. junija 1914 sta se poročila. Umrla je leta 1965. (Vir: Anton Arko)
Menila sem, da Hedvika meri obseg pleč prašiča. Ob bolj natančnem pogledu sem ugotovila, da ni tako. Ker pa sem že omenila merjenje, naj končam. Težo prašiča lahko izračunaš na podlagi obsega njegovih pleč. Velja tako za pujse kot govedo. Npr.: obseg 80 cm – 54 kg, 102 cm – 90 kg in tako naprej. Do sto kil kar traja. Tudi mama je na ta način »vagala« prašiče. Dokler so bili majhni, jih je tehtala na osebni tehtnici. Najprej se je zvagala sama, nato s pujsom v naročju. Vaga se je zato uničila in je kasneje meni vedno kazala preveč. Večje pujse je merila z metrom. Kasneje se je modernizirala in kupila merilo, ki ni kazalo centimetrov in si moral potem preračunavat, ampak že kar težo.
Mama je imela najraje pujske ženskega spola, ker so bile bolj pridne za jest in so se hitreje redile. Hodila jih je iskat v Brežice. Vozil jo je njen najmlajši brat z Vartburgom. Neko leto je bila malo bolj pozna in je prasic zmanjkalo, zato je dobila par. Svinja je bila precej pasja in prasc je pri njej fajn nastradal. Ko je mama stresla hrano v korito, je pujsa takoj pritekla, stopila z eno nogo v korito in hlastala, dokler je le mogla. Pujs niti zraven ni mogel. Ko se je najedla, je pa končno tudi on prišel do korita. Bi se reklo kot nekakšna opozicija. Ostalo je bolj malo. Ker je bil več ali manj lačen, je največ spal. Pa še rezan (kastriran) je bil. Pravijo, da je meso slabšega okusa, če ima samec dragulje. Povem, kot sem slišala. Na pujserejo se ne spoznam prav nič. Pa je prišlo do tega, da se je začela svinja goniti. Pujs pa iz več razlogov ni mogel nič in je delal to, kar je najraje – spal. Zaradi pomanjkanja zanimanja mu je pujsa pojedla rep. Klicati smo morali veterinarja, da se mu rana ne bi vnela. Svinjak smo pregradili. Končno je tudi pujs prišel do polnega korita in se je lahko pošteno najedel.
Kraj: Rakek
Datum: 1930
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Arko
Skenirano: 30. 3. 2019
Oblika: fotografija