Slika je nastala na dan vseh svetih, leta 1954 v Cerknici. Trije motoristi so se med postankom slikali pred gostilno Na Peščenku. Tej gostilni so rekli tudi Pri Anici ali gostilna Pri Vivodu. V osemdesetih letih se ji je v žargonu reklo tudi Sahara. To ime najbrž izvira iz imena puščave, kjer je nasploh znano, da je žeja velik problem. Kasneje je bila to gostilna Pri Fricu, po zaprtju le te, pa je bila v njej kratek čas kitajska restavracija, zato je danes ta hiša pobarvana v “čudno” rdečo barvo. O tej gostilni še to, pred njo smo največkrat šrangali, kar sem opisoval že v prispevku o šrangi. Lokacija je bila več kot primerna, saj so se svatje vedno vozili mimo, ko so šli na poroko v Snežnik. Poleg tega so nam iz gostilne radodarno posodili mize, kozarce in podobno, pa še nekaj pijače so lahko ob tem prodali, kajti “priprava” šrange in moštva za izvedbo je bila vedno že veliko prej, preden je tja prispela kolona z mladoporočencema.
Za motoristi je na vogalu gostilne, postavljena vodoravno na dva lesena kola, lesena ranta, ki je bila namenjena za privezovanje konj in volov furmanov in kmetov, ko so si med šli med postankom pogasiti žejo ali pomalicati. Taki privezi so bili pred večino gostiln in trgovin.
Kot vidimo, so se fantje vozili brez čelad, ker jih takrat še niso imeli. Za zaščito glave so uporabljali usnjene motoristične kape, za zaščito telesa pa usnjene in debelejše jakne. Poleg tega so uporabljali še preprosta očala, to pa je bilo tudi vse, kar jih je varovalo pred padci in vremenu. Ne glede na to so mladeniči uživali v skupni vožnji in so se poleg užitkov lahko tudi postavljali pred mimoidočimi, saj je bilo takrat zelo imenitno, če si imel motor. Goriva se ni dobilo tako kot danes, ko greš na bencinsko črpalko, natočiš gorivo in greš dalje.
Črpalke so bile redke, gorivo so si sem ter tja nabavili tudi po sistemu
šverc komerc od podjetij, ki so takrat že uporabljala pogonska goriva. Da ne bo napačnega razumevanja, tu ne govorimo o kakšnih velikih količinah, večinoma so ga kupovali na bencinski črpalki. Med vožnjo so se padci dogajali, k sreči brez hudih posledic, največkrat je poškodbe utrpel motor in pa ugled motorista. Okvare so bile kar pogoste, mehanikov pa malo, tako da so le te večinoma odpravljali kar sami. Če pa ni šlo, so se za pomoč pri popravilu zatekli k Jožetu Bavdku ali Stanetu Urhu.
![160317850-001]()
Na levi je Jože Žnidaršič – Bajček s svojim 250 kubičnim motorjem PUCH 250 T3, desno na motorju sedi Viktor Klammer. Za kakšen motor gre, mi ni uspelo izvedeti. V ozadju, pred vhodom v gostilno, jih z zanimanjem opazuje neprepoznan možakar, ki je prazniku primerno oblečen v
taboljšo obleko.
![160317850-002]()
Jože Bavdek iz Cerknice na motorju. Glede na obliko in vzorec na rezervoarju ter po ročicah na krmilu, ki so nameščene na skrajni zunanji strani, predvidevam, da gre za motor BMW serije R, izdelan v letih med 1938 in 1941.
![160317851]()
Fotografija ima na hrbtni strani posvetilo, namenjena je Viktorju Klammerju v spomin. V tistem obdobju je bil Viktor že v vojaški letalski šoli v Mostarju in jo je gotovo imel s seboj na šolanju.
Slovarček:
- ranta: debelejši drog
- šranga: pregrada poti z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino za nevesto
- šverc komerc: prodaja in kupovanje na črno
Viri:
Kraj: Cerknica
Datum: 1. 11. 1954
Avtor: neznan
Zbirka: Ana Klammer
Skenirano: 17. 3. 2016
Oblika: fotografija