1966 Kettara – Nastanitev
Fotografija prikazuje pogled na rudnik Kettara s pripadajočimi objekti, približno 32 km severozahodno od Marakeša v Maroku in je iz albuma mojega sorodnika Uroša Domicelja, univ. dipl. inž. gradbeništva, ki je bil leta 1966 na delu v Maroku. Slika je bila posneta 14. aprila 1966 oziroma je to panoramo spretno sestavil naš urednik iz več slik v eno fotografijo, glede na Uroševo opombo na platnicah v albumu (spodaj). Avtor posameznih fotografij je neznan. Na njihove hrbtne strani je Uroš napisal, da je povsem na levi strani te panoramske fotografije, na jugozahodu, viden del hriba za vodni rezervoar in hiše rudnika okre, nadalje proti desni naselje za nameščence ter pisarna, potem staro naselje in desno, zadaj za jekleno konstrukcijo rudniškega stolpa, še novo naselje.
Uroš je delal kot inženir na rudniškem gradbišču. Od 25. februarja 1966 do 06. novembra 1966 je vsak dan pisal dnevnik. Imel je lepo, čitljivo pisavo, kar lahko vidimo v zgoraj predstavljenem rokopisu iz njegovega dnevnika. V Maroku pa je moral ostati še nekaj mesecev dlje, ker se je projekt zavlekel.
Iz dnevnika izvemo marsikaj zanimivega. Težave z namestitvijo v neustrezni sobi so omenjene že v prispevku 1966 Maroko – Pozdrav iz Casablance. Precej dolgo je trajalo, da je prejel svojo mizo v pisarni, čeprav je “šef rudnika naročil že prvi dan, da jo prinesejo”. Desetega marca je zabeležil:“Danes je prvi dan oblačno in nekoliko soparno. Prvič sem pogruntal, kako se odpira okno v sobi! Prišel sem do zraka. Ves dan sem sedel v pisarni in korigiral načrte. Zvečer kantina.”
Bivalne razmere niso bile prijetne, vreme v marcu in aprilu pa je bilo še dokaj ugodno v primerjavi s kasnejšimi vročimi meseci. Bilo je precej slabo, saj se je ponovno spomnil bivanja v internaciji med drugo svetovno vojno. Enajstega marca je vstopil v sobo, kjer ga je pozdravil tri centimetrski ščurek.
Devetnajstega marca beremo v dnevniku: ”Ponoči se je vdrl betonski obok v šahtu. Danes so me povabili, da dam oceno zaradi razopaženja. V kibli sem se spustil 280 metrov globoko – nekoliko v strahu – vendar je bila vožnja prijetna. Že pri 80 metrih je zavladala tišina. Žal mi je, da se jim je to pripetilo. Ponudil sem se, da izračunam sile in napetosti. To sem storil, ugotovili smo, da so popustili vogali loka. Zaradi slabih zvarov?”
Uroš je bil zelo družaben človek. V prostem času je odšel v bližnje mesto Kettara, tudi v Marakeš in Rabat ter še kam. Iz njegovega dnevnika je razvidno, da se je družil z različnimi ljudmi. Za Rabat je zapisal: “Prijetno je v tem mestu. Diši po Evropi, ne po Afriki.” Nekoč so ga povabili na kosilo k inženirju Kadiriju v Fez. Uroš je o tem kosilu zapisal: “Kosil sem z mešanimi občutki, jedel z desno roko: piščanca v omaki, kuskus in sadje ter pil čaj. Čudno je bilo jesti na muslimanski način. Ogled Medine, krasne džamije, grob Idrissa II.” Sčasoma se je navadil, saj so mu kasneje “kosila teknila tudi z desno roko”.
Zapisi v dnevniku kažejo, da so bili angažirani na gradbišču rudnika Kettara poleg Jugoslovanov tudi sodelavci iz drugih evropskih držav, predvsem Nemci. Pri kakšnih projektih je Uroš sodeloval, se da le deloma razbrati iz njegovih zapiskov. Med drugim je bila to zagotovo tudi gradnja železobetonskega rudniškega stolpa.
Rudnik v Kettari v pogorju Jebilet je obratoval od leta 1938 do leta 1982. Pridobivali so predvsem žveplo, okro, baker in železov oksid [1]. Rudnik Kettara je bil znan po svoji proizvodnji pirotitne in piritne rude, vendar je bil leta 1982 opuščen zaradi okoljskih težav, povezanih z odlaganjem rudniških odpadkov [2].
Zgornja fotografija prikazuje jekleno konstrukcijo rudniškega stolpa. Na hrbtno stran fotografije je Domicelj zapisal:
Jeklena konstrukcija Vernschachta Puits 1
Okoli konstrukcije se vidi naš oder
Kettara, 14. 04. 1966
Začeli so graditi armiranobetonski rudniški stolp. Okoli jeklene konstrukcije so postavili oder, kar je razvidno iz fotografije.
Vernschacht je bil najbrž rudarski izraz, ki ga uporabljajo za opis vertikalnega jaška ali jaška za prezračevanje v rudniku, oziroma specifičen naziv konkretnega jaška. Pomislil sem tudi na to, da bi bil lahko morda po slovensko Vernov jašek (lastno ime Vern, skrajšano od Vernon). Na gradbišču rudnika Kettara v Maroku je bil Vernschacht verjetno uporabljen za prezračevanje rudnika in omogočanje dostopa do različnih nivojev rudnika. Iz Uroševega dnevnika imamo podatek, da je obstajala tudi nemška ekipa Vernschacht. Podrobnosti o vlogi in delu te ekipe leta 1966 niso znane, prav tako ne o nazivu.
Na splošno imajo ekipe, ki sodelujejo pri gradnji in vzdrževanju rudniških jaškov, ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti in učinkovitosti rudniških operacij. Pri načrtovanju in projektiranju rudniških jaškov sodelujejo ekipe inženirjev in geologov, potem so tu še gradbene ekipe, ekipe za redno vzdrževanje, ekipe za varnost in zdravje pri delu ter ekipe za operativno podporo [3].
V Kettari, 14. 04. 1966; +30 °C
Na zgornji sliki je Uroš Domicelj, najbrž si ogleduje, kako napredujejo dela na gradbišču. Oblečen je v dolga oblačila, ki ga ščitijo pred soncem. Sredi aprila je pritisnila vročina. Zunanja temperatura +30 °C, ki jo navaja za ta dan v svojem dnevniku, je bila nekdaj za nas zelo visoka, danes pa imamo take, ali še višje, kar pri nas.
Varnost pri delu je zelo pomembna, saj nesreča nikoli ne počiva, kar je kasneje spoznal na lastni koži.
Slovarček:
- Schacht: (rudniški) jašek, šaht
- Vernschacht: specifičen naziv za jašek
- kuskus: jed iz grobo mlete pšenice durum v obliki drobnih kroglic
- okra: skupek železovih mineralov
- pirotit ali pirotin: rudnina železov sulfid, magnetni kršec; mineral s spremenljivo vsebnostjo železa – Fe(1-x)S (x=0 do 0,2)
- pirit: železov sulfid, železov kršec – FeS2
- puits: francosko jašek
Viri:
- Uroš Domicelj: Dnevnik 25. 02. 1966 – 10. 11. 1966 (rokopis)
- [1] – Abderrahim Essaifi: L’ancienne mine de pyrrhotine de Kettara, Cadi Ayyad University – (PDF) L’ancienne mine de pyrrhotine de Kettara
- [2] – Geophysical Imaging of Kettara Mine Tailings Pond Structure]
- [3] – outliersminingsolutions.com, m. mining weekly.com
Kraj: Kettara v Maroku
Datum: 14. 04. 1966
Avtor: ni znan
Zbirka: Urošev kovček – Vlatko Šloser in Jasna Kalemba Lavrenčič
Skenirano: maj – julij 2019
Oblika: fotografija