Med vojno so bila pisma in razglednice oziroma dopisnice edina povezava med vojaki in njihovimi družinami. Bila so znak življenja.
In tu se je boril tudi moj rojak, Rakovčan, Franc Matičič – Oštirjev. Ko je v domačem kraju še svobodno lahko delal na polju, kar je rad počel, če sklepam po njegovih sorodnikih, si je rad tudi prepeval. Njegova najljubša pesem je bila »Tirolka mu je pušeljc dala«. Čudna so pota usode. Ko ga je cesar poklical, je moral pustiti mater, očeta, brate in sestre. Ni vedel, kam ga bo pot peljala. In vodila ga je tja, v tiste kraje, ki jih je pesmi tolikokrat omenjal. Pa ni bilo ne pušeljca, še manj zdravila. Zmrznil je na poljanah Tirolske fronte. Naj mu bo lahka tuja zemlja.
Na, pa so se mi spet oči spotile.
Viri:
Kraj: Tirolska
Datum: 9. december 1916
Avtor: neznan
Zbirka: Lenka Gabrenja
Skenirano: 25. 7. 2016
Oblika: fotografija
