Družinska slika Domiceljevih na vrtu pod njihovo hišo. Zgradila sta jo Matilda in Lovrenc Šebenikar, sorodnika Rudolfa Maistra. Bil je njun nečak. Leta 1903 sta hišo prodala Domicelju, ker sta se odselila z Rakeka.
Pred vojno je bil oskrbnik – pomočnik pri Domicelju Tone Debevec, ki je bil tako močan, da je lahko hkrati nesel dve 70 kilogramski vreči. Rad je imel konje in jih je čuval. Tako je nemalokrat sam raztovoril moko z vagona na voz in voz lastnoročno odvlekel do trgovine, kjer je moko znosil v skladišče. V gostilni je bil za redarja. Če so možakarji razgrajali, je lastnica samo omenila, da bo poklicala Toneta in že je bil mir. Če se je našel kdo, ki Toneta še ni poznal in je še naprej razgrajal, ga je ta ročno zabrisal ven iz gostilne.
V zadnji vrsti ne prepoznamo nikogar, sedi gospa Lojzka Domicelj, rojena Dekleva, poleg nje sedi hči Jelka.
Jelke sem se bala, ker se mi je zdela stroga. Pa ni bila. Kot otrok sem ponos in dostojanstveno držo zamenjala s strogostjo.
Aleks Domicelj – imam ga v spominu kot plešastega možaka z očali. Vedno se je vozil v fičku. Pred vojno je bil zelo dejaven v družabnem življenju Rakeka. Bil pa je tudi strasten zbiratelj znamk.
Poleg njega je Maks Domicelj, Lojzkin mož, Aleksov in Jelkin oče.
S svinčnikom je pisala neznana roka, verjetno Lojzkina, s kemičnim pa Jelkina hči.Kraj: Rakek
Datum: 1937
Avtor: neznan
Zbirka: Lenka Gabrenja
Skenirano: 25. 7. 2016
Oblika: fotografija
