1935 Ljubljana – Kardinal Hlond v Sloveniji

Poljskega kardinala Avguština Hlonda so z najvišjimi civilnimi in cerkvenimi slovesnostmi sprejeli oblastniki že v Gradcu. Na Šentilju (tedaj Št. Ilj) ga je kot prvi na jugoslovanskih tleh pozdravil jareninski dekan in častni kanonik Ivan Čižek. Nato se je z brzovlakom, ki je bil slavnostno okrašen in ovešen z državnimi in papeškimi zastavami odpeljal v Maribor. Na mariborski železniški postaji so kardinala pričakali častna vojaška četa, ban Dinko Puc, škof dr. Ivan Jožef Tomažič, predstavniki civilne in posvetne oblasti ter katoliških društev, poleg tega pa še velika množica ljudi. V čakalnici ga je sprejel mariborski župan. Po tem sprejemu se je kardinal vrnil na kolodvor, podelil apostolski blagoslov in se odpeljal proti Ljubljani, kjer ga je pričakal sam dr. Gregorij Rožman, skupaj z vsemi predstavniki civilne, vojaške in cerkvene oblasti. Po pozdravnem sprejemu in rokovanju s častno četo so se peš odpravili do ljubljanske stolnice, kjer so kardinala pričakali vsi jugoslovanski škofje z beograjskim nuncijem na čelu. Slovesen zaključek prvega dne kongresa je bil ob sedmih zvečer v ljubljanski stolnici po vseh predpisih.

V čast praznovanja so istega dne v stolnico prinesli sliko Marije Pomagaj z Brezij. Čaščenje je trajalo vso noč. Pravi pričetek kongresa pa je bil 29. junija. Sliko Marije Pomagaj so prenesli na stadion ob 7. zjutraj. Dvanajst slovenskih fantov kongreganistov je dvignilo nosilnico s sliko in veličasten sprevod je krenil. Ob cesti je bilo mnogo ljudi, ki so prepevali. Sprevod je trajal uro in pol. Prve mladinske kongresne slovesnosti na stadionu se je udeležilo nad 30.000 deklic in dečkov ter nad 20.000 odraslih. Od visokih cerkvenih dostojanstvenikov so počastili mladinsko prireditev: kardinal dr. Avg. Hlond, škofje dr. Tomažič, dr. Rozman in dr. Srebrnič, poljski ter nekateri domači prelati. Zbrano mladino je nagovoril ljubljanski vladika dr. Rozman, mašo je daroval dr. Avguštin Hlond.

Na pročelju slovenske visoke šole je bilo znamenje križa in v zbornici je potekalo stanovsko zborovanje visokošolcev, ki ga je otvoril dr. Anton Jeglič z mašo.

Iz Beograda so se pripeljali tudi zastopniki vlade. Slavnostnega zborovanja se je udeležilo nad 50.000 ljudi, slavnostni govorec pa je bil kardinal Hlond. Sledili so razni govori evharistične vsebine. Kakor hitro je padel mrak, je Ljubljana zažarela v soju sveč. Začeli so se zbirati ljudje, da so pospremili Najsvetejše iz stolne cerkve na stadion, kjer je bila polnočnica, ki jo je daroval dr. Rožman.

Glavna kongresna manifestacija in veličastna zaključna prireditev je bila 30. junija na stadionu. Zbralo se je tisoče in tisoče Slovencev, veliko Hrvatov in tudi precej slovenskih izseljencev. Jugoslovanski nadškofje in škofje so zavzeli častna mesta v prvem nadstropju tribune, kjer je bil oltar. V drugem nadstropju tribune so bili na častnih mestih: zastopnik kralja Petra II. in visokega kraljevega namestništva divizijski general Nedeljkovič, predstavnika vlade notranji minister dr. Anton Korošec in minister za trgovino in obrt dr. Milan Vrbanič, ban dr. Dinko Puc, mestni župan dr. Vladimir Ravnihar in še mnogo drugih odličnjakov, katerih imen ne moremo našteti zaradi pomanjkanja prostora. Stadion je bil napolnjen do zadnjega kotička (približno 50.000 ljudi), veliko ljudi je ostali zunaj stadiona (okrog 150.000). Slovesnost se je začela s pontifikalno mašo. V spremstvu škofov in prelatov je prispel kardinal ob navdušenem vzklikanju množice. Po končani maši je kardinal podelil papežev blagoslov. Sledilo je zborovanje z mnogimi govorniki. Vse je bilo mogoče spremljati tudi po radiu. Po govorih se je začela zbrana množica razhajati.

Okrog pol enih je bil slavnostni obed za visoke goste v škofijski palači.  Vse številne zbrane je pozdravil škof dr. Rožman, ki je nazdravil papežu. Na škofovo dobrodošlico je odgovoril kardinal dr. Hlond. Sledila je zaključna procesija iz mesta na stadion, ki se je je udeležilo preko sto tisoč ljudi in je trajala tri ure. Za Najsvetejšim so šli odlični zastopniki, častniški zbor in ljudstvo, ki se je zgrnilo v sprevod v dvanajstero stopih. Slovesne večernice, kot zaključek kongresa, so bile ob 7. uri zvečer in ob tej priliki je podelil papežev odposlanec zbranim klečečim zadnji blagoslov.

O kardinalovem odhodu pa niti besede.

Med nemško okupacijo je začel januarja 1944 v krogu svojih pristašev in znancev zbirati člane za OF in jih nabral že okoli 200, ko so ga 12. septembra 1944 iznenada odvedli v nemško koncentracijsko taborišče Dachau pri Münchenu, kjer je umrl za pegastim legarjem.