1987 Stari trg – Moški pevski zbor DPD Svoboda slavi 40-letnico obstoja

Potem ko Ivan Mercina ni več mogel voditi zbora, je njegovo delo poprijel Viktor Žnidaršič iz Grosupljega. Zbor je vodil do njegove 40-letnice, ki so jo obeležili 29. novembra leta 1987. Po njej je delo zbora začelo nekoliko usihati, a je nekaj let še vseeno deloval pod vodstvom enega od članov, Staneta Mlakarja (tistega, ki je stanoval v bloku, kajti v zboru sta bila dva z enakim imenom, pa še skorajda soseda povrhu) – vsaj tja do leta 1990; natančnih podatkov nimamo, zato je bilo lahko tudi nekoliko drugače. Leta 1989 je 7. 4. v zapiskih omenjen med prisotnimi tudi cerkniški zborovodja Janez Kranjc, a le tistikrat.

Od leta 1982 je delo zbora skrbno beležil njegov član Vinko Zgonc in od tedaj naprej se je dalo natančno videti kdaj in kje je zbor pel, kdo je bil prisoten, na čigavo željo in kako se je nastop zaključil. Razvidno je, da so peli na pogrebih mnogih znanih in manj znanih prebivalcev Loške doline, tudi pesnice Maričke Žnidaršič, šolske ravnateljice Justine Krajc in brata Matevža Haceta, Toneta … pa pri odkritjih spomenikov, obletnicah itd. Ni veliko podatkov o njihovem takratnem repertoarju, ki pa je po drobcih ostal v spominu poslušalcev. Še vedno so peli partizanske in domoljubne pesmi, pa tudi veliko, veliko slovenskih narodnih in nekaj umetnih, tu in tam tudi kakšno pesem jugoslovanskih narodov. Na listu, ki nosi datum 27. 4. 1977 se je kot ilustracija ohranil program zbora za koncert ob Dnevu OF, ki mu sledi na roko s svinčnikom pripisan še dodatni seznam naslovov:

1. Anton Hajdrih: Pesem nam je v srce padla
2. Marjan Kozina: Naša vojska
3. Alojz Srebotnjak: Nagelj
4. Ivan Rijavec: Ob Kolpi
5. Marjan Kozina: Pomlad v svobodi
6. M. Apih – Pahor – Gobec: V borbi krvavi
7. Emil Adamič: Vasovalec
8. Radovan Gobec: Zvezde
9. Danilo Bučar: Tam, kjer pisana so polja
10. Alojz Srebotnjak:Bori
11. Lovro Hafner: Kaj kleplje
12. Kamilo Mašek: Mlatiči
13. Emil Adamič:Završki fantje
14. Prir. France Marolt: Kaj b’ jaz tebi dav
15. Prir. Oskar Dev: Pastirc pa pase ovce tri
16. Prir. Rado Simoniti: Planike
17. Prir. Radovan Gobec: Bom pa zlezel na češnjo
18. Prir. Ubald Vrabec: Bratci veseli vsi ( od tu daje rokopis):
19. Zdravo
20. Pesem o svobodi
21. Naša zemlja
22. Domovini
23. Stoji v gori partizan
24. Pod noč (zvezdice)
25. Zdravljica
26. Dekle pšeničko žanje
27. Rožice v gartlcu žalovale
28. Ta paver pa grahovco seje
29. Bolečina
30. Hej tovariši
31. Jaz pa pojdem na vas
32. Pomlad v svobodi

V arhivu so ostale tudi note in besedilo pesmi Mirka Rebolja Slovo ter besedilo še ene žalostinke Zastal korak je sredi dela.

Zdaj pa nekoliko zelo zgovorne statistike na osnovi podatkov, ki jih je zabeležil Vinko Zgonc:

V drugi polovici leta 1982 je zbor zapel na 10 pogrebih in 3 prireditvah, naslednja leta pa je bilo takole:

Leto 1983    23 pogrebov   10 prireditev
     1984    22            19
     1985    24            15
     1986    19             8 (do oktobra)
     1987    27             6
     1988    18             5
     1989    21             9
     1990     3             3 (samo prvi kvartal)

Številke povedo, da je zbor nekatera leta nastopal okroglo vsakih 14 dni, vmes pa so bile še tedenske vaje …

Potem, ko je leta 1987 izzvenelo praznovanje 40-letnice MPZ DPD Svoboda Loška dolina, se je zborovodja Viktor Žnidaršič poslovil od njih. Pevci so mu v znak hvaležnosti podarili sliko Milana Rota. Pokrovitelj obletnice je bil TOZD Okovje Kovinoplastika, zbor pa je za svoje dolgoletno delo dobil tudi priznanje Krajevne skupnosti Loška dolina. V mapi se je ohranilo tudi nekaj zahval zboru od delovnih organizacij in organizatorjev raznih prireditev.

Zbor je v svojih 40 letih kdaj pa kdaj odšel tudi na kak izlet. Te jim jih je vsaj v začetku pomagal izvesti Stane Lavrič (Pula, Snežnik, Mangrt in drugi gorski cilji). Od vsega začetka so se udeleževali tudi pevskih taborov v Stični. Zadnji zapis o prisotnosti na vajah je z 23. 3. 1990, zadnji pogreb, na katerem so skupaj zapeli, je bil 1. 4. 1990.

Moški pevski zbor Delavsko prosvetnega društva Svoboda Loška dolina je tako s svojim petjem obeležil skoraj nepregledno vrsto slavnosti v Loški dolini in drugod – od odkrivanja spomenikov, javnih in zasebnih obletnic, državnih praznikov, delovnih dosežkov do slovesa od sokrajanov, sodelavcev in nazadnje tudi od pevskega kolega. Pevci so s svojim delom zelo pomembno zaznamovali dolgo obdobje, ko so peli in nastopali v zboru. Ostali so v spominu svojih poslušalcev kot nosilci žlahtnega dogajanja, ki je bogatilo vse, ki so ga bili deležni.

Možje so svečano oblečeni, pod vratom imajo ( nove ?) metuljčke, na prsih pa rdeče nageljne.

Vsi zapisi o MPZ DPD Svoboda Loška dolina so nastali ob izdatni pomoči Fani Truden iz Starega trga.