Quantcast
Channel: Avtor neznan – Stare slike
Viewing all articles
Browse latest Browse all 1717

1933 Koča vas – Pesnik v gosteh

$
0
0

170204387Gradič Koča vas so sredi 16. stoletja pozidali loški gospodje Hallerji, zato je nosil ime Hallerstein, slovensko ime pa izvira od koč, ki so nekdaj stale v bližini.

Oton Župančič je bil v Koči vasi v gosteh jeseni 1933 in pozimi 1934. Po več kot desetletju ustvar­jalnega molka je v tem mirnem in prijaznem kraju iskal navdih za nadaljnje ustvarjanje. Pre­vajal je Balzacovega Očeta Goriota, Gals­worthy­jevo Sago o Forsytih in Shakespearove drame. V posebno zbranih trenutkih pa je ustvarjal pesmi za zbirko Med ostrnicami. Talentiran risar je slikal tudi ostrnice, drevesa, pokrajino.

Nekaj časa je bil v Koči vasi tudi književni kritik Josip Vidmar, ki je skupno bivanje s pesnikom opisal v knjigi Obrazi.

Koča vas je majhna graščina ali pristava na Notranjskem. Tam je gospodovala graščakinja Greta Schollmayer-Lichtenberg, prijateljica Lili Novy. Ker njeno posestvo ni bilo rentabilno, se je odločila za gostinstvo, kakor bi danes rekli temu. Sprejemala je priporočene goste na letovanje. V njeni hiši so dobili hrano in stanovanje, in to po znosnih cenah. Taka gosta – priporočila naju je Lily Novy – sva bila tudi Župančič in jaz.

Da, bilo je v Koči vasi, kjer je kasneje nastala tudi ta pesem in kjer sva slučajno res mesec dni preživela in delala skoraj v sosednjih sobah. Jaz sem pisal svojo knjigo o njem in on je to vedel. Ni mu bilo prav v načelu, pa tudi ne, da sem jo pisal jaz. Govorila pa o tem nisva. (…)

V Koči vasi sva veliko hodila po okolici, po gostilnah in hišah in se pogovarjala z domačini. Zlasti z Udovičevo mamo ali z” ženico v Markovcu”, kakor ji pravi. Rad je zahajal v gostilno pri Belem Mlinu, ki ima deset ali dvanajst streh zaradi večnega dozidavanja in prizidavanja za potrebe naraščajoče družine, kakor so nam pravili šegavi domačini. Vse jih je pesnik pozorno poslušal in si zapisoval domače besede. Poleg tistih, ki jih omenja Zbrano delo, se najdoločneje spominjam njegovega odkritja v zvezi s prevedenko “obiskovati” in s slovensko hoditi v vas, ki kajpada nima istega pomena kakor “vasovati”. Toda ta ima svoj samostalnik, namreč “vasovalec”. Župančič pa ga je vendarle odkril v pogovoru z domačini, ki poznajo za ta pomen besedo “povasnik”. In spominjam se, kako je žaloval, da se je ta prava beseda izgubila in pozabila, da je ni več mogoče vnesti v pismeni jezik namesto obiskovalca, ki je zgolj preveden nemški Besucher. Takrat mi je tudi povedal zgodbo o neki dostojno nedostojni besedi za pokvarjeno žensko. Prevajal je Othella. V govorih obupanega Othella in Jaga je veliko takih besed. Pod oknom se mu je ustavil prijatelj general Maister. Župančič, vstani, na Notranjsko grem. Greš z mano? Seveda, in že sem bil na cesti in v avtu. V nekem Notranjskem kraju sva izstopila, da bi si poravnala kosti in poplaknila suhi grli. Greva in kaj se zgodi? Na nasprotni strani ceste zagledam nad prodajalno napis: Marija Ponuda, trgovina z mešanim blagom. No, gospa Ponuda, ti pojdeš z menoj v Othella, kjer jo lahko najdete in kjer se je dobro uveljavila.

Pa še pesem iz zbirke Med ostrnicami:

170204387-001

Ostrnice pod gradom

Srečna gospa! Postavljena v špalir                                                                  stoji pred vašo hišo častna četa,                                                                      z bogastvom kakor z zadnjo zarjo odeta,                                                        prisega vam zvestobo, čuva mir.

Poglejte, kaj za trud vam zemlja vrača!                                                         Te vaše njive, košenice, loke                                                                            v zlato so pretočile svoje soke :                                                                      spoštujte jih, ljubite tla domača.

Zakaj sinoč sem čul skrivnosten glas,                                                             mrmranje s polj pred hišo, čudne klice,                                                          kot nekaj sklepale bi ostrnice :

“Me nismo Hallerstein, smo Koča vas!”

Viri

  • Oton Župančič: Med ostrnicami. Slovenska matica, Ljubljana, 1978
  • Josip Vidmar: Znameniti Slovenci. Oton Župančič. Partizanska knjiga, Ljubljana, 1978
  • Josip Vidmar: Obrazi. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1985

Kraj: Koča vas
Datum: neznano, okoli 1933
Avtor: neznan
Zbirka: Dejan Škarič
Skenirano: 4. 2. 2017
Oblika: fotografija



Viewing all articles
Browse latest Browse all 1717

Trending Articles