O Franku Yankoviču, ameriškemu Slovencu, smo na strani Stareslike že pisali. Mnogo podatkov je dosegljivih na spletu, njegovi nastopi pa so na ogled tudi na Youtube.
Moj oče Franc Urbas je prijateljeval tudi z Jožetom Krajcem, po domače Tonkovim Jožetom, ki je stanoval pri mlinu, prav na spodnjem koncu Male gase, sedanje Gerbičeve ulice. Spominjam se, da mi je oče že okoli 1954 prinesel domov fotografijo Franka Yankoviča, ki je bil pravi bratranec Tonkovega Jožeta. Jože je namreč meril hlode na žagah, kamor so jih pripeljali furmani iz notranjskih gozdov, midva z očetom pa sva že takrat vozila les s konjsko vprego na te žage.
Čez približno 40 let, točneje spomladi 1995, se je pri meni oglasil Jože Drenik mlajši, ki je bil tudi v sorodstvu s Frankom Yankovičem. Povedal mi je, da ta slavni kralj ameriške polke prihaja na obisk k svojim sorodnikom v Cerknico in da bi bilo prav, da za našega rojaka pripravimo na občinski ravni sprejem. Takrat sem bil namreč predsednik Zveze kulturnih organizacij Občine Cerknica. Šel sem do našega župana Tineta Scheina, ki je takoj sprejel našo pobudo in kot se je za tiste čase spodobilo, sem šel še do slikarja Tomaža Perka in ga poprosil, da za to priložnost naslika stari del Cerknice s pogledom z druge strani potoka pri mlinu proti cerkvi. Tomaž je bil takoj za stvar.
Tako je Občina Cerknica s svojim županom priredila slavnostni sprejem za Frenka Jankoviča in njegovo spremstvo dne 16. maja 1995 v hotelu v Rakovem Škocjanu. Takrat sem v imenu kulturnikov iz Cerknice izročil spominsko zahvalo Franku Yankoviču za velike zasluge pri širjenju slovenske kulture po svetu, v spomin na Cerknico pa izročil olje na platnu Tomaža Perka.
Na slavnostni večerji sem sedel pri Franku Yankoviču, za katerega sem že prej vedel, da je njegova mama Kunčeva Terezija z Male gase, njegov oče pa je bil s Kala na Primorskem. Vprašal sem ga, po kom je tako glasbeno nadarjen? Brez premišljevanja mi je pripovedoval, kako mu je, ko je bil še majhen, mama pela slovenske pesmi, oče pa da ni imel kakšnega pravega odnosa do glasbe. Bil je zelo zgovoren in mi povedal, da je bila zadnja želja njegove matere, da ob njeni krsti ne bi jokali, temveč da bi ji na mrtvaškem odru igral s svojo harmoniko. To željo je materi uresničil.
Na to pripoved sem se spomnil še potem, ko sem na slovenski televiziji videl pogreb Franka Yankoviča, ki je umrl leta 1998 in na katerem so tudi igrali harmonikarji.

- Tone Urbas,
- Jože Drenik mlajši,
- Frank Yankovič s svojo harmoniko.
Prispevek je napisal: Tone Urbas.
Kraj: Cerknica
Datum: 1995
Avtor: neznan
Zbirka: Tone Urbas
Skenirano: 29. 7. 2016
Oblika: 2 fotografiji in promocijska fotografija Franka Yankoviča