Na sliki je družina Šrajbos: Terezija, njen mož Janez in hči Meri. Slikali so se v Ameriki, kjer so bili 7 let. Poleg Meri sta imela še štiri otroke, trije so umrli.
Terezija je kuhala delavcem, Janez, ki so ga klicali Bas, pa je bil preddelavec pri sečnji lesa. Nekajkrat se je vrnil iz Amerike po nove delavce, ki so jih pri sečnji veliko potrebovali. Večina Slovencev je emigrirala v Ameriko med leti 1870 in 1924, potem so se zaprla »Zlata vrata«, kar je sinonim za otok Ellis Island.
Slovenski drvarji so se naseljevali na severovzhodu Amerike, v Zahodni Virginiji, predvsem Richwoodu in Ohiu. Bili so večinoma gozdarji. V gozdu so se počutili domače, tudi zato, ker jih je tako zelo spominjal na domovino, sploh Notranjce.
V Ameriko so potovali z ladjami v najcenejšem razredu in poprečno dolžino potovanja dva tedna. Prvo, kar so uzrli v novi domovini, je bil kip svobode, ki stoji nedaleč od Ellis Islanda, in niti en sam priseljenec ni nikoli pozabil tega veličastnega simbola. Na njem je vgraviran verz pesmi z naslovom Novi kolos, ki jo je napisala Emma Lazarus in pravi takole:
»Dajte mi svoje trudne in revne,
svoje zatrte množice, ki želijo svobodno zadihati,
tiste, ki ste jih prekleli in pregnali s svojih obal,
pošljite mi brezdomce in trpeče,
zanje dvigam baklo poleg zlatih vrat.«
Po strogi proceduri na Ellis Islandu so odšli do železniške postaje na Manhattnu in se vkrcali na vlak za Richwood. V nestrpnem pričakovanju potovanja so se skušali s sprevodnikom sporazumevati v tujem jeziku in nekoč ga je potnica vprašala: »Koliko ura vlak gre?« Sprevodnik pa je s prstom pokazal številko na uri.
Nekega drugega potnika pa je zanimalo, kako bo vedel, kdaj bo Richwood in sprevodnik mu je razložil, da kjer bo konec proge, tam bo Richwood.
Kako imenitni so bili videti naši Amerikanci, ko so se vračali domov, je v članku z naslovom Rakek opisal Stanko Janež. Takole pravi:
»Glas o zlati deželi Ameriki ni ostal vaščanom neznan. Ko je bila rakovška ljudska šola nastanjena še v preprosti kmečki hiši, so zasloveli v vasi prvi naši Amerikanci. Vračali so se iz Amerike v širokih amerikanskih hlačah, z zlato verigo na trebuhu; stari Otoničar, Polač s polno listnico dolarjev, Šrajbos z vasi in Šimen, ki je prinesel s seboj toliko zlata, da je lahko do smrti hodil samo na jago in streljal zajce. Mnogi pa so ostali onkraj velike luže in še danes se govori, da ljudje, ki se razumejo na dušeslovje, takoj uganejo, od kod so ti in ti, ki na tujem ne morejo zatajiti svojega značaja. – To so pa Rakovčanje! – pravijo o njih.«
Janez Šrajbos z vzdevkom Bas je videti prav imeniten in pameten gospod zato se ni čuditi, da je bil preddelavec.
Janezova Žena Terezija, rojena Mele v Žibršah, in njuna hči Meri, rojena leta 1904, bodoča žena Ludvika Demšarja.
Viri:
- http://www.wvculture.org/goldenseal/Winter00/slovene.html
- Stanko Janež: Rakek. Glasilo K.S.K. jednote (17. 11. 1937), letnik 23, številka 46. URN:NBN:SI:DOC-LOJWJAJ1 from https://www.dlib.si
Kraj: Amerika
Datum: 1905
Avtor: neznan
Zbirka: Milka Demšar
Skenirano: 29. 1. 2014
Oblika: fotografija