Jugoslovanski in italijanski varuhi rapalske meje so napravili skupno fotografijo v kraju Zamet nad Reko. Na fotografiji je 5 jugoslovanskih financarjev, 2 italijanski vojaki alpinci in 2 italijanska karabinjerja.
Ne vemo, kakšen dogodek je botroval skupnemu fotografiranju. Sproščeni vsekakor niso bili.
Fotografija je nastala leta 1928. Tedaj je v finančni kontroli v Kastvu služboval kot pripravnik tudi Franc Mazi, ki je četrti z leve v zadnji vrsti na tej fotografiji. O drugem njegovem srečanju z italijanskimi alpinci na meji pri Kastvu je bila že objavljena slika: 1928 Kastav – Rapalski mejnik. Na hrbtni strani fotografije je takrat zapisal datum 12. 8. 1928 in lahko sklepamo, da je tudi ta slika najverjetneje nastala istega leta.
V skladu z Rapalsko pogodbo so se Italijani 26. 2. 1921 umaknili z demarkacijske črte pri postaji Verd nazaj na novo določeno meje pri Ravberkomandi.
Z jugoslovanske strani je bila novost obmejna črta, kjer je delovala “granična grupa”.
Leta 1919 je minister za notranje zadeve izdal uredbo o policijskih komisariatih; na osnovi tega je bil pozneje ustanovljen železniški policijski komisariat na Rakeku.
Sredi leta 1920 je izšla uredba o obmejni črti po vzoru varovanja srbskih mej. Na tem področju je veljala dvojna podrejenost: vojski in finančnim organom.
Nekaj časa so pri varovanju meje sodelovali tudi Vranglovci (general Wrangel z ostanki svoje armade).
Na italijanski strani so mejo, oziroma še prej demarkacijsko črto, najprej zasedli pripadniki redne vojske, kasneje so na mejo prišli cariniki, financarji – finančna straža, straže – agenti v civilnih oblekah, karabinjerji, fašistična milica, fašistični obmejni miličniki, gozdna milica in mejne straže – graničarji.
Kontrola potnih listin je bila nekaj časa poverjena Kraljevi finančni straži (Regia Guardia di Finanza).
Preko meje se je razvilo intenzivno tihotapljenje. Na veliko so tihotapili tudi železničarji. V vagonih družbe “Wagon-Lits” so na veliko tihotapili predvsem mamila. V delavnici te družbe v Beogradu so v vagonih, ki so vozili na relaciji Pariz-Beograd-Atene izdelali posebna skrivališča za blago.
Za čas rapalske meje je bilo zanimivo obdobje od leta 1933 do 1937, ko so začeli Italijani utrjevati mejo proti Jugoslaviji z gradnjo utrdbenega pasu, imenovanega Val Alpino. Leta 1934 so za obrambo meje določili posebno vojaško enoto – Guardia alla frontiera. Njeni pripadniki so nosili alpinsko obleko s klobukom in peresom. Niso pa bili organizirani v polke in bataljone, ampak so se delili po sektorjih in podsektorjih rapalske meje, kjer so bile skupine utrjenih postojank.
Viri:
- Franc Mazi
Prispevek je napisal: Karel Rustja.
Kraj: Zamet nad Reko
Datum: 1928
Avtor: neznan
Zbirka: Danimir Mazi
Skenirano: 3. 7. 2014
Oblika: fotografija