Letošnje poletje je Teniško društvo Dovce praznovalo 40-letnico delovanja športnega parka Dovce. Obletnico je zaznamovalo prvo neformalno združenje pionirjev, zanesenjakov športa ter domačinov Dovc in Rakeka. Ideja in beseda ustanovnih članov v Prudičevi garaži je bil dovolj velika zaobljuba, da so se s trdim delom, voljo ter pomočjo podjetij in posameznikov uresničile ideje o ureditvi športnega parka Dovce.
Zamisel o izgradnji športnega parka so podprli domačini in Železniško gospodarstvo (sedaj Slovenske železnice), ki je društvu ne samo dovolilo, da zgradi park na njihovi zemlji, pač pa so tudi podpisali dokument za 99 letno uporabo zemljišča za namen športa in športnih dejavnosti. Sprva je projektu nasprotovala Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, češ da je tenis »beli šport«, »šport bogatih«, vendar nato večjih težav pri izvedbi niso imeli.
Tudi sama sem v letih 92-98 na teh igriščih in ob njih pretekla kilometre, saj sem kot pionirka in kasneje kot kadetinja Teniškega kluba Cerknica tam trenirala in se s svojim znanjem, skupaj s soigralkami in soigralci, udejstvovala v 1. Slovenski ligi.
Ko sem imela ob obletnici intervju z bivšimi predsedniki kluba in posamezniki, ki so se vrsto let udejstvovali pri delovanju kluba ter urejanju športnih površin, sem šele spoznala zgodbo kraja, kjer sem nekaj let preživljala popoldneve svojega otroštva. Zgodbo o nastanku teniških in okoljskih površin ter z njo povezanih zgodb o naravi in posegih človeštva, posameznikov in skupnosti, ki so stopili skupaj z enim samim ciljem – ureditev športnega parka za mladino in njeno generacijo.
“Tu, kjer sedaj stoji urejen športni park Dovce, je bil ogromen hrib pepela, kamenja in leša, ki so ga kot odpadek parnih lokomotiv odlagale Slovenske železnice,” pripoveduje Jože Rajk. Površine so bile neplodne, z ogromno ostanki pepela, kamenja in leša, vendar kljub temu dovolj ustrezne, da si je lokalna mladina tam uredila igrišče za mali nogomet.
Iniciativni odbor domačinov je prevzel načrtovano delo in ustanovil Športno društvo Lokomotiva, ki se je kasneje preimenovalo v Športno društvo Dovce Rakek. “Zbrali smo zahtevano kvoto desetih polnoletnih ustanovnih članov in leta 79 tudi formalno ustanovili Športno društvo Lokomotiva,” se spominja Ivan Paternost. Ustanovni člani društva so bili Leopold Frelih, ki je tudi uredil vso potrebno dokumentacijo, Ljudomil Nabergoj, Jože Rajk, Rafael Dobrin, Silvo Ferjančič, Božidar Prudič, Marko Prudič, Slavko Valenčič, Jože Mlač, Janez Bučar in Alojz Viner.
Spomladi leta 1979 so začeli z urejanjem športnega parka Dovce, konec poletja 1979 pa so bila že vsa igrišča urejena, Septembra je bil že organiziran 1. Turnir v malem nogometu, tenisu in balinanju. Sprva so bila igrišča posuta z lešem, črte pa zarisane z apnom.
»Devetinsedemdesetega leta se je še vedno igralo z lesenimi loparji,« se spominja Vinko Brezec. Po parih letih so leš zamenjali s sedanjim tenisitom (rdeč pesek za peščena teniška igrišča), za označevanje igrišča pa uporabili plastične črte. »Ko smo še igrali na lešu, smo bili črni do vratu,« se še spominja Darko Prudič.
Sodelujočih pri betoniranju temeljev tudi s pomočjo kluba nisem prepoznala. Saj ni čudno, ko so pa vsi obrnjeni stran od fotografa. Mogoče pa kaj več vedo bralci Stareslike.Prispevek je napisala: Maja Mahne.
Kraj: Dovce
Datum: 1979
Avtor: neznan
Zbirka: Maja Mahne
Skenirano: 7. 6. 2018
Oblika: fotografija