Leto 1959. Spet so po vaseh hodili odkupovalci za orehove hlode, ki so vedeli za vse za odkup primerne orehe. Tako se je tudi oče odločil, da proda kar debel oreh, ki je rasel na vrtu blizu Godejševe hiše. Korenine so rinile pod hišo, kar nekaj razpok se je videlo, v eni večji je sinička, potem ko smo oreh že posekali, naredila gnezdo. Tako je posek oreha koristil nam, da smo dobili nekaj denarja, pa tudi sosedovi hiši.
Iz oreha izdelujejo zelo lep, slikovit furnir, pa puškina kopita, cenijo ga tudi rezbarji. Najbolj cenjen je orehov les iz koreničnika, zato smo odkopali okrog njega kar precej globoko in odsekali stranske korenine, nato pa ga podkopali, da smo prišli še do glavne korenine. To smo spodsekali šele, ko je bil okleščen oreh na vrhu privezan s ketno (ta je bila privezana za betonski steber kozolca) s katero smo potem usmerili padec okleščenega oreha. Do te korenine, ki je bila kar razvejana, pa ni bilo lahko priti, vendar se je še kako splačalo, tak hlod oreha je bil precej več vreden. Kot se spomnim, je bilo kopanje zelo zamudno in mučno, to delo trajalo kar nekaj dni. Le kramp, lopato, štango (da smo odstranjevali kamne pod koreničnikom) in sekiro smo imeli na razpolago. Danes vse to težaško in zamudno ročno delo opravijo stroji.
Na levi je oče, ki drži ketno, jaz pa imam v roki kambarco s katero sva obvejevala oreh, preden smo ga podrli. Še par vej bo treba odrezati, pa bo oreh pripravljen na končno dejanje, spodkopavanje, spodsekovanje korenin in podiranje ter seveda na prodajo.Slovarček:
- štanga: železna palica prirejena za izkop
- ketna: veriga
- kambarca: žaga z ukrivljenim lokom
Kraj: Slivice 8
Datum: 1959
Avtor: nekdo je pritisnil na moj preprost fotoaparat 6×9
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 21. 11. 2018
Oblika: fotografija