Ta mlada dekleta so nosila in skladala cepance ob cesti v bližini Milanovega Vrha. Oblečena so v lahna poletna oblačila in obute v nizke čevlje z gumo – o zaščitni obleki ali obutvi ni ne sluha ne duha. Le ena nosi klotast predpasnik (Marija Janeš – Lekačava Mica), pri nas so si ga žene nadele v nedeljo popoldne, ali pa, če so šle v Prezid v trgovino – veljal je za boljši kos garderobe. Ostala dekleta so neprepoznana. V ozadju se lepo vidi visoka skladovnica cepanc, ki jih bodo tovornjaki odpeljali naprej do strank.
Pred planinskimi konji – samaraši so po vojni prenašale cepance ženske (predvsem mlada dekleta), da so si zaslužile nekaj denarja. Na hrbtu so nosile po dve cepanici, pritrjeni z vrvjo, iz težko dostopnih delov gozda do kamionske ceste. Tam so jih zložile v visoko skladovnico in se vrnile po nov tovor. Delale so od jutra do večera v vseh vremenskih razmerah brez ustrezne obleke in obutve. Spale so v lesenih barakah. Delo je bilo sezonsko. Za ta težko zaslužen denar so si potem kupile obleko in obutev, ki si jo drugače ne bi mogle ali pa so si kupile kaj za v balo. V petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa so jih zamenjali bosanski planinski konji, nekatere ženske so se potem zaposlile kot kuharice gozdnim delavcem v logarnici na Milanovem Vrhu, ali pa so popravljale ceste. Mnoge med njimi so se zaposlile tudi na bližnjih žagah, kjer pa delo ni bilo dosti lažje. Zlagale so zunaj na skladišču dile, deske vseh debelin, letve, krajnike … v skladovnice, kjer se je les sušil. Ni pa bilo delo več sezonsko, ampak stalno. Tovarn pa v okolici Prezida in Čabra takrat ni bilo.

Slovarček :
- cepance: metrska bukova drva
- klot: črno bombažno ali svileno blago
Viri:
- ustni vir: Dušanka in Filip Turk
- ustni vir: Nada Petelin
Kraj: okolica Milanovega Vrha
Datum: okrog leta 1950
Avtor: neznan
Zbirka: Dušanka Turk
Skenirano: 7. 12. 2018
Oblika: fotografija