Pred kakimi 40 leti je Jugoslavijo zajela velika gospodarska kriza. Država se je začela pospešeno zadolževati in za ublažitev krize sprejemati začasne ukrepe, saj je primanjkovalo tudi osnovnih življenjskih potrebščin.
Pomanjkanje naftnih derivatov je vlada v letu 1979 omilila z omejitvijo vožnje vozil s parnimi in neparnimi številkami registrskih tablic tako, da so ob predpisanih dnevih lahko vozili le osebni avtomobili s parno oziroma neparno številko na koncu registrske tablice.
Verjetno to ni zadostovalo, zato je ZIS (zvezni izvršni svet), čemur bi danes rekli vlada, oktobra 1982 vpeljal bone za nakup bencina in dizelskega goriva. Lastnikom osebnih vozilo je pripadalo 40 litrov goriva na mesec.
Do bonov so bili upravičeni tudi lastniki strojev na bencinski in naftni pogon, kot so mešalci za beton na bencinski pogon, motorne žage, mopedi, kamioni, avtobusi, buldožerji, traktorji itd.
Jaz sem za pot v službo prevozil mesečno okrog 700 km, za kar bi bilo 40 litrov goriva premalo, zato sem uveljavil pravico do bona za 5 litrov goriva za motorno žago in 5 litrov za mešalec na bencinski pogon.
Obstajali sta dve vrsti bonov, in sicer za motorni bencin in dizelsko gorivo. Bone je tiskala tiskarna v beograjskem Topčideru.
Izdani so bili v vrednosti 5, 10, 20 in 50 litrov goriva. Velikost bonov je bila 118 x 46 mm. Natisnjeni so bili v različnih barvah in z oznako za vrsto goriva, za bencin oziroma dizel. Bone so delili na vnaprej določenih mestih le v naprej določenih dneh in le ob točno določenih urah.
Da bi pridobili čim več bonov, so ljudje kupovali praktično odslužene kripe (osebne avtomobile, traktorje, škropilnice, motorne žage, kosilnice ipd.).
Poslovanje z boni je prenehalo 31. 12. 1984.
Prizanešeno nam ni bilo niti z redukcijami električnega toka.
Stabilizacijski ukrepi so predvideli tudi znižanje temperature v stanovanjih na 19 °C ter še nekaj drugih ukrepov, kot so bili: skrajšanje kurilne sezone, skrajšanje televizijskega programa, ugasnjeni reflektorji na športnih igriščih, omejitev maksimalne teže štruce kruha na 80 dag …
Spomnim se, da so v gospodarski zbornici Jugoslavije med vzroke počasne gospodarske stabilizacije navedli tudi podatek, da je veliko število strokovnjakov na neustreznem delovnem mestu. Jovan Hadži-Kostić iz beograjskih Večernjih novosti je zaskrbljene bralce potolažil, naj jih to ne skrbi, saj je tudi z nestrokovnjaki natanko tako.
Kraj: Cerknica
Datum: 1982
Avtor: neznan
Zbirka: Franc Perko
Skenirano: 24. 1. 2019
Oblika: dokumenti