Sliko, ki jo je najbrž posnel nekdo iz Kovinoplastike, sem našla v kupu rokopisov za Glasilo Kovinoplastike. Preden povem, kaj je v resnici na njej, naj postrežem z nekaj let staro prigodo s to sliko.
Ko sem pripravljala prispevek o civilnem partizanskem zdravstvu v Loški dolini med drugo svetovno vojno, mi je prijazen in spoštovan zgodovinar poleg fotokopij iz pisnega gradiva poslal tudi nekaj fotografij, med njimi tudi tole s pripombo, da ne ve točno kaj je na njej, verjetno pa da gre za katero od medvojnih bolnišnic na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. No, jaz sem takoj vedela, da ni tako.
Na fotografiji iz leta 1981 ali 1982 je zametek Obratne ambulante Kovinoplastike, ki je pozneje – z izdatno spodbudo dr. Sama Modica, predstojnika Inštituta za medicino dela v Ljubljani, sicer po rodu z Bloške Police, prerasla v eno boljših enot za medicino dela v Sloveniji. Pred tem je v Kovinoplastiki deloval le referat za zdravstveno varstvo, ki je vključeval tudi organizacijo in izvedbo prve pomoči in organizacijo preventivnih periodičnih pregledov delavcev na zdravju škodljivih delovnih mestih. Za dokumentacijo oziroma objavo v Glasilu Kovinoplastike je sliko posnel najverjetneje takratni vodja Službe varstva pri delu ing. Bernard Turk, ki si je za razvoj medicine dela v KPL zelo prizadeval in ima tudi velike zasluge za to, kar je pozneje nastalo. Mogoče pa je slikal tudi kdo iz kroga uredništva Glasila Kovinoplastike.
Kdaj je bila ta stavba s slike zgrajena in zakaj, mi ni znano, bila pa je skoraj zagotovo še izpred prve svetovne vojne, a kar dobro vzdrževana in v uporabi, vse dokler je niso pred gradnjo nove upravne stavbe Kovinoplastike okoli 1998 porušili. Nekaj podatkov iz njene preteklosti pa vseeno vem.
Če ne že prej, je bil v njej vsaj med obema vojnama sodni zapor, kjer je svojo kazen prestajal tudi komunist in revolucionar France Popit, ki pa je od tam pobegnil, medtem ko so mu nekoč naložili pripravljanje drv na dvorišču. Tri dni je bil po pripovedi moje mame in tet tam zaprt tudi moj stari oče, ki je med plačilom kazni in zaporom raje izbral zapor. Kaj je napravil narobe pa res ne vem. Po vojni so bila dolga leta v tej hiši stanovanja. Spodaj so živeli Turšičevi, zgodaj pa družina takratnega direktorja Kovinoplastike Franca Peruška. Ko so se stanovanja izpraznila, je Kovinoplastika stavbo obnovila in v spodnjih prostorih namestila zasilno obratno ambulanto, kamor je prihajal zdravnik opravljat preventivne preglede enkrat tedensko, zgoraj pa del računovodstva. Poleg je bila avtomehanična delavnica, na sliki desno je videti del njenih vrat.
Zgodovina zdravstvenega varstva v Kovinoplastiki pa je na hitro takale:
Ko se je Kovinoplastika, ki je v začetnem obdobju doživljala kar precej poškodb pri delu, preselila v nove prostore v Ložu, je bila tam na novo urejena tudi služba varstva pri delu s sobo za prvo pomoč, v kateri je delala usposobljena tečajnica prve pomoči, dokler se ni izšolala srednja medicinska sestra, ki jo je na predlog dr. Emila Trudna štipendirala Kovinoplastika. Preventivne preglede delavcev je za Kovinoplastiko najprej opravljal dr. Rakuš v Obratni ambulanti KLI Logatec, nato Inštitut za medicino dela ali pa Zavod za varstvo pri delu v Ljubljani, malo pozneje pa Obratna ambulanta Brest Cerknica z dr. Šmalcem na čelu.
Ves čas je v KPL obstajala želja, da bi preventivno zdravstvo poenostavili in pocenili s tem, da bi vse postopke opravili kar v Ložu. Tako je okoli leta 1980 prišlo do adaptacije stanovanjskih prostorov v hiši s slike za potrebe zdravstvene preventive. Opremljena je bila skromna ordinacija, sestrska soba in laboratorij ter sanitarije; čakalnica pa je bila kar na hodniku. Enkrat tedensko je prihajal specialist medicine dela dr. Boris Moškon, ki je sicer delal v papirnici Vevče v Ljubljani ali pa je bil v tem času morda ravno upokojen. Istočasno se je že usposabljala specialistka za medicino dela dr. Olga Brlas – Ožbolt, ki je začela delati prav tukaj, najprej kurativo. Takrat je del preventivne dejavnosti potekal tudi v nekdanji službi varstva pri delu in prvi pomoči tik zraven proizvodnih prostorov. Od leta 1984 je v novih sodobnih prostorih, ki so bili v sklopu Inoxa, opravljala kompletno kurativno in preventivno dejavnost za okoli 1200 delavcev Kovinoplastike. Vse priprave in preiskave od laboratorija, preiskav sluha, vida, pljučnih in srčnih funkcij, telesnih meritev in anamneze je zdaj potekalo na enem mestu po točno določenem urniku med delovnim časom. Tako je bilo zdravstveno varstvo delavcev na zdravju škodljivih delovnih mestih in vseh drugih organizirano kar se da udobno, s čim manjšimi stroški in izostanki z dela. Odprta je bila tudi zobna ambulanta. Nekaj časa je preventivne preglede opravljal tudi specialist medicine dela dr. Mitja Miklič iz Zdravstvenega doma Vrhnika.
Kovinoplastika je financirala vso preventivo, ki je bila zelo obširna in temeljita ter plačevala tudi stroške nadstandardnih storitev kurative in zobozdravstva, še prej pa z enoletnim podiplomskim študijem medicine dela, prometa in športa in dodatnimi posebnimi znanji izobrazila tudi zdravnico in medicinsko sestro.
Po letu 1998 je prišlo do večjih sprememb in krčenja dejavnosti ter končno do zaprtja vseh zdravstvenih dejavnosti v Kovinoplastiki, razen zobozdravstva.
No, slika še poudarja vso skromnost takratnih razmer: oznaka z rdečim križem brez napisa, kup umazanega snega in komaj prehodna stezica do vrat … v ozadju pa žična mreža, ki je preprečevala prost prehod iz ograjenega tovarniškega področja do bližnje gostilne pri Mlakarju. Vendar se jo je dalo zlahka preplezati … Stavba je na drugi strani imela v pritličju nizko – nekdaj kuhinjsko – okno, ki je tudi lahko služilo za zasilni vhod ali izhod, vendar je bilo večji del časa pod ključem in zato ne posebno uporabno … Zdaj to lahko povem …
Kraj: Lož
Datum: 1981
Avtor: ni znan
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 19. 1. 2019
Oblika: fotografija