Tako, kot je prikazano na sliki iz leta 1957, so se včasih sankali po ulicah Cerknice. Potreben je bil le klanec, sneg, sanke in topla oblačila. Prometa skoraj ni bilo, progo pa so sankačem “uredili” kar z lesenim plugom, kar sicer ni bil prvotni namen, saj je leseni plug s konjsko vprego sneg odrinil levo in desno, ni pa ga posnel do trdega. S tem je na cesti ostalo dovolj zglajenega snega, kot nalašč za sankanje.
Na sliki je Zvonko Mele iz Cerknice. S sankami se spušča po klancu s Placa proti Vidmu in Sokolskemu domu. Danes se ta ulica imenuje Tabor. V ozadju vidimo Urbancov tabor z urarsko delavnico in zvonik cerkniške farne cerkve.
Sanke so lesene in masivne, domače izdelave. Kdo jih je naredil ni znano, imajo pa že kovinske šine, da so dobro drsele po snegu. Pred mrazom ga ščiti kapa čez ušesa in plašč, ter debelejše hlače, ki jih ima, kot velik mož, zatlačene v nogavice in vse skupaj tesno zavezane v gojzarjih. Na ta način mraz in sneg ni prišel v hlačnice in je bil zagotovljen podoben učinek, kot če bi imel obute visoke škornje. Tega danes skoraj ne vidimo več. Močni čevlji pa so bili za sankanje po strjenem snegu, kakršen je bil po cestah, še posebej dobrodošli, saj se je z drsanjem nog bremzalo in krajmalo.
Po cestah in klancih se je cerkniška mladina, nemalokrat tudi odrasli, sankala vse do konca 70. let. S Placa, ki je štel za nekakšen center, se je sankalo tako rekoč na vse konce, po Kostelinovem klancu, Veliki in Mali gasi, pod Kaplanijo, mimo župnišča in povsod, kjer je le bilo malo vzpetine. Kljub kričanju in otroškemu vrvežu ni to nikogar motilo. V dobrih “sezonah” smo bili lahko vsak dan na drugem kraju. Tako sankanje je začelo zamirati z uporabo kamionskih plugov in posipanjem cest s soljo in peskom ter povečanim prometom. Spomnim se, da smo na Mali gasi, po tem ko so komunalni cestarji splužili in posuli cesto, s sankami narinili nov sneg na cestišče in se sankali, vse dokler sol ni naredila svoje. Zimskih sankaških radosti s tem ni bilo konec, saj je bilo v okolici Cerknice dovolj dolin in hribov, kamor cestarji niso mogli in kmetje niso imeli nič proti, da se jim je mularija sankala in smučala po lastnini.
Slovarček:
- gojzar: močen čevelj, navadno okovan
- bremzati: zavirati
- krajmati: zavijati
Viri:
- Joži Mele
Kraj: Cerknica
Datum: 1957
Avtor: neznan
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 13. 1. 2019
Oblika: fotografija