V decembru, desetem mesecu pred koledarsko reformo Julija Cezarja, kateremu je kocka padla, so obhajali Rimljani celo vrsto praznikov: favnalije, konzualije, larentinalije.
Najpomembnejši pa je bil praznik v čast bogu Saturnu, imenovan saturnalije. Na dan 17. decembra so prihajale trume pred Saturnovo svetišče, kjer so imeli javne pojedine. Najbolj prikupna je bila navada, da so smeli na ta dan sužnji sedeti za isto mizo s svojimi gospodarji in so jim smeli nekaznovano povedati vso resnico in si tako vsaj malo olajšati srce. To pogrešamo še dan današnji.
Želim vam vesele praznike in vam podarjam eno kitico iz pesmi Françoisa Villona z naslovom Balada o pregovorih (Ballade des Proverbes, 1458; prevedel Janez Menart). Čeprav je stara, še vedno drži.
Kdor govori preveč, se sam izda.
V deveto vas se dober glas glasi.
Kdor rad obljublja, ta bolj malo da.
Kdor dolgo prosi, slednjič le dobi.
Čim dražja stvar je, bolj jo svet želi.
Kdor res želi si kaj, doseže vse.
Kar zlahka se dobi, vabljivo ni.
Kdor dolgo trka, temu se odpre.
Pa srečno novo leto!
Lično napisana voščilna razglednica, na kateri je, zanimivo, naveden celo datum, kar je vedno v veliko pomoč.
Slovarček:
- Mitra: Bogovi so iz skale ustvarili polboga Mitro. Dejali so mu, da če hoče biti Bog, mora ustvariti življenje. To pa je lahko ustvaril le tako, da je zaklal bika. Bogove je ubogal in iz vsake kaplje krvi so nastajale nove in nove živali in nazadnje tudi človek. In tako je Mitra postal Bog Svetlobe.
- favnalije: slavja v čast Favna, starega italskega boga narave, zavetnika kmetov in poljedelstva
- konzualije: v starem Rimu praznik z nizom konjeniških iger, ki so trajale nekaj dni
- larentinalije: Larentina je bila rimska boginja smrti, slavja – larentinalije – njej na čast so jih prirejali 23. decembra
- saturnalije: slavnosti v čast Staturna, starega italskega boga setve
Viri:
Kraj: Planina pri Rakeku
Datum: 22. december 1937
Avtor: neznan
Zbirka: Tončka Jernejčič
Skenirano: 19. 1. 2015
Oblika: voščilnica
