Nisem čisto prepričana v letnico nastanka tega prizora, lahko da je bilo kakšno leto prej ali pozneje, kot piše v naslovu, a na tem tečaju prve pomoči so nedvomno delavci Kovinoplastike, ki so bili razporejeni ali v Civilno zaščito ali pa so opravljali delo, pri katerem so morali poznati osnove prve pomoči. Takrat je bil predpis, da mora določen odstotek zaposlenih obvladati osnove prve pomoči, Zakoni o Civilni zaščiti pa so terjali za tako veliko delovno organizacijo, kot je bila KPL med drugim tudi sanitetno enoto, v kateri so bili tečajniki z 80-urnim tečajem PP. Predavatelj na tem tečaju je bil Milan Mele, ugledna vojaška oseba, in med tečajniki PP vseh stopenj zelo priljubljen. Usposabljal je tudi kandidate za šoferje in če se prav spomnim je bil tudi predsednik RK Cerknica – prosim za popravek, če sem v zmoti.
Nekaj let po tem tečaju je potekal še eden, le da je bil krajši. Vanj so bili vključeni tudi delavci iz oddaljenih obratov Kovinoplastike, da bi tako zagotovili ustrezno pripravljenost za nudenje prve pomoči tudi tam.
Pravzaprav bi bila na sliki lahko tudi vaja sanitetne enote CZ, a ker sta na njej tudi Janez Nared, oddelkovodja v orodjarni in Ivan Mohar, oddelkovodja pri stiskalnicah, vem, da gre za enega od tečajev. Koga drugega ne morem prepoznati, saj so očitno vadili nameščanje obvez na glavi in so zato navidezni ranjenci še posebej zamaskirani.
Prostor, kjer je tečaj potekal, je sejna soba v nadstropju oddelka Inox, “pri koritih” po domače, skozi okna pa se vidijo polje in zasneženi griči med Ulako in Ložem, kjer so že tedaj radi tekali smučarji. Tečaj je torej potekal pozimi, tja do prvih odjug, najmanj enkrat, če ne dvakrat na teden in na koncu je sledil izpit s podelitvijo ustreznih potrdil. Tečajniki so tako dobili nove kvalifikacije, predvsem pa dolžnosti na delovnem mestu: nuditi prvo pomoč v primeru potrebe, skrbeti za oskrbo omaric s sanitetnim materialom in evidentirati mikropoškodbe pri delu. Ni bilo vsem v veselje, a taki so bili predpisi in tudi potrebe. Resda se je število poškodb pri delu v Kovinoplastiki tisti čas močno zmanjšalo, a možnost tudi težjih nezgod je še vedno obstajala, manjše pa so bile na dnevnem redu, kar pri strojni obdelavi kovin ni nenavadno.
Tisti, ki so bili razporejeni v sanitetno enoto Civilne zaščite, so imeli enkrat do dvakrat na leto obnovitvene vaje izven delovnega časa, drugi so odhajali na občinska ali regijska tekmovanja v znanju nudenja prve pomoči. Pa udeležba na vajah NNNP – Nič nas ne sme presenetiti – v 70-tih letih je bila za vse neizbežna. Koliko skrbi smo imeli s tistimi vajami! Pa nikakor ne mislim, da so bile nesmiselne, nasprotno. So pa bile velik, a neogiben strošek za občine in delovne organizacije. V določenem obdobju je imela KPL te reči prav dobro urejene tako glede usposobljenosti gasilcev, tehnično reševalne, sanitetne in enote za RBK dekontaminacijo ter njihove opreme in delovnih oblek oziroma uniform.
Vse te enote Civilne zaščite in tudi enote drugih delovnih organizacij so bile celo na neki paradi v Starem trgu, najverjetneje ob zaključku ene od vaj NNNP. Poveljeval je Ivan Perušek, Bločenov iz Podcerkeve, dolgoletni zaslužni gasilec, aktivist in prostovoljec v mnogih dejavnostih. Stali smo v vrstah, gotovo nekaj sto ljudi, in ko je padlo povelje “Ešalon na levo!” so se enote okoli nas strumno obrnile na levo, samo sanitetna enota – kakih trideset žensk in dva ali trije moški, ki niso bili nikoli pri vojakih – je kar stala, se nato začela motovilili na mestu in ozirati kaj delajo drugi in kam gredo, ker še nihče ni slišal besede ešalon in povelja, ki je padlo … no, nazadnje smo se tudi me nekako postavile v kolono in odkorakale z drugimi … tudi s pomočjo sikanja moških okoli nas: “Babe, obrnite se že vendar ! Marš!”

Slovarček:
- ešalon: domnevam, da vojaška enota, formacija – v resnici še vedno nimam pojma, kaj točno to pomeni
Kraj: Lož
Datum: 1978?
Avtor: ni znan, mogoče Franc Mihelčič
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 15. 5. 2019
Oblika: fotografija