Prvi novoletni dan je bil pri nas do nedavnega zelo upoštevan. Veljalo je prepričanje, da kdor je na novega leta dan zgodaj vstal, bo zgodaj vstajal vse leto (Na novega leta dan vedno dolgo spim, pa moram vse leto vstajati sredi noči tako da to ne bo držalo.); če je imel kdo na ta dan še neporavnan dolg, pa se ga ne bo znebil vse leto. V naših krajih so si največkrat voščili takole: “Bog daj dobro in srečno novo leto, da bi ga dočakali v manj grehih in večji gnadi.” Odgovor je moral biti: “Bog daj!” Novo leto so nekdaj voščili tudi koledniki s svojimi pesmicami – kolednicami. V januarju pa je bil pomemben še večer pred praznikom svetih treh kraljev. Nanje je vezan drobec iz ljudske astronomije: o treh kraljih se dan toliko podaljša, kolikor petelin zazeva ali kolikor petelin poskoči.
Marsikaj se je na novega leta dogajalo skoraj enako kot na večer pred božičem: hišni gospodar je opravil molitev, kajenje (ne cigarete) in kropljenje vseh prostorov in poslopij, ki so pripadali domačiji.
Januar (prosinec) naj bi bil pri nas najbolj mrzel mesec v letu. Iz slovenskih pregovorov vidimo, da bi res moralo biti tako, če naj bi bila letina dobra, če naj ne bi bilo norih krav, revnega urana, ozonske luknje, itd.
Če prosinca ni snega, ga mali traven (april) da.
Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušec (marec) to nadomesti.
Januar ni najmrzlejši in najtemnejši mesec v letu, je tudi najdaljši, čeprav je to le psihološke narave. Novoletni prazniki namreč dodobra osušijo družinske in osebne proračune (država pa itak že prej vse zapravi), zato se mesec do naslednje plače vleče kot kurja čreva. No, praznike smo preživeli.
Pred stoletji 1. januar ni bil novoletni dan, marveč – cerkveno samo “osmina Gospodovega rojstva”, ki se ni posebno obhajal. Julij Cezar je sicer leta 46 pred Kristusom določil 1. januar kot začetek novega leta. Ko pa so v Rimu v krščanski dobi uvedli božični praznik, se je pomaknil začetek novega leta na božič in šele papež Inocencij XII. ga je prestavil leta 1691 spet na 1. januar.
Cerkveno leta se začenja s 1. adventno nedeljo, tako da Cerkev s “civilnim” novim letom nima nobene zveze; po novem je Novo leto praznik Marijinega materinstva in praznik miru.
Staro rimsko novo leto so spremljali sprevodi mask, razuzdane gostije, plesi in pijanost. Obredne šege davnih prednikov so bile divje zabave. Cerkev se je borila proti njim, prepovedali so jim kakršnokoli veseljačenje, a do 15. stoletja niso imeli večjega uspeha. Danes se dan novega leta prav tako praznuje kot božič.
- januarja 1926 je v Ljubljani začela izhajati Delavska politika, glasilo Socialistične stranke Jugoslavije za Slovenijo.
- Marija Geld; Fajn je bilo takole po praznikih v službo priti, pa je bila že prvi dan plača. Potem so nam 2. januar vzeli, da si lahko poslanci vzamejo kolektivni dopust, raja naj pa kar dela.
- sv. Trije kralji: Gašper, Miha, Boltežar; več čez pet dni.
- januarja 1929 je kralj Aleksander proglasil diktaturo: razpustil je parlament in razveljavil ustavo iz leta 1921. (To pišem zato, ker mlajši od 35 let tega nič ne vejo ali pa so pozabili.)
- pravoslavni božič
- še pomnite, tovariši (Marijo Geld)
- pravoslavno novo leto
- januarja 1953 je bil Tito izvoljen za prvega predsednika FLRJ.
- januarja 1933 je Hindenburg imenoval Hitlerja za kanclerja nemške vlade. Kasneje mu je bilo sicer žal, ampak je bilo prepozno.
- januarja 1946 je bila sprejeta prva Ustava FLRJ. Med drugim je potrdila in pravno določila pravico državnih organov nacionalizirati in razlastiti privatno lastnino v splošne družbene namene. Mi pa zdaj plačujemo! Je pa tudi svetovni dan boja proti kajenju. Hm!
Slovarček:
- Marija Geld: plača
Viri:
- Niko Kuret: Praznično leto Slovencev, Prva knjiga: DRUŽINA, Ljubljana 1998
Kraj: Cerknica
Datum: voščilnica ni bila poslana, verjetno natisnjena 1961
Avtor: neznan
Zbirka: Joži Mele
Skenirano: 18. 12. 2011
Oblika: voščilnica
