1962 Stari trg, Nova vas – Drama Nevihta

Med Katerino in Borisom v nekaj brezbesednih srečanjih na promenadi vzplamti prepovedana ljubezen. Katerino grabi neznosna slaba vest, Barbara pa jo prepričuje, naj zgrabi priložnost za srečo. Ko se Katerinin mož za dva tedna odpravi v Moskvo, je Katerinina krepost na preizkušnji …
V prizoru na sliki sta se skrivaj sestala Katerina in Boris, Barbara hči trgovke Kabanove ter njen ljubimec pa ju spremljata in ščitita pred neželjenimi vsiljivci in obrekljivci.

Drama Nevihta Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega je bila prvič uprizorjena v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega 1951. leta. Samo enajst let pozneje so jo naši amaterski igralci uprizorili v Starem trgu pod vodstvom režiserja Jožeta Staniča iz Podcerkve. Gostovali so po vseh večjih krajih bivše občine Cerknica. Gledalci so njihovo igro lepo sprejeli, saj so jih povsod nagradili z bučnim aplavzom.

Za nastop so vadili v kinodvorani. Na vaje so radi hodili. Bili so sproščeni, upoštevali režiserjeva navodila in si prizadevali, da bi se v lik, ki so ga igrali čim bolj vživeli. Tudi za sceno in kostume so poskrbeli sami.

Aleksander Nikolajevič Ostrovski (1823 – 1886) se je najprej poskusil v pisanju komedij, v katerih je smešil predstavnike samozadovoljnega razreda trgovcev, ki ga portretira tudi v Nevihti. Kasneje se je preusmeril v zgodovinske drame. Ustanovil je moskovski Mali teater in bil pred smrtjo imenovan za umetniškega vodjo vseh državnih moskovskih gledališč.

In o čem govori Nevihta? Mlada poročena ženska Katerina (Fani Truden) je ujeta v mrzlo hišo neusmiljene tašče, bogate Kabanovke (Mira Krstič), ki v strahovladju gospoduje mladi trojki: snahi Katerini, radoživi hčerki Barbari (Marija Mlakar) in mevžastemu sinu Tihonu (Janez Kandare), ki mu žena Katerina predstavlja le nekakšno nujno zlo in ki se od matere in žensk v hiši najraje oddahne ob steklenici vodke. V mestecu ob Volgi prebiva tudi Moskovčan Boris Grigorjevič (Jernej Šraj) …

V MGL je bila premiera zadnje uprizoritve 24. novembra 2011. Ponovitve so tudi v repertoarju za leto 2019/2020. Med gledalci in kritiki je bila zelo dobro sprejeta. Na Festivalu Borštnikovo srečanje je dobila nagrado za najboljšo uprizoritev v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Dobila je še vrsto drugih nagrad.

Mlad Moskovčan Boris in Katerina sta na zmenku. V Amaterskem gledališču DPD “SVOBODA” Loška dolina sta ju upodobila 1962. leta Jernej Šraj in Fani Šraj por. Truden.

Radoživa hči neusmiljene Kabanovke – Barbara s svojim ljubimcem podpirata zmenke mlade Katerine. Igrala sta ju Marija Kočevar por. Mlakar in njen bodoči mož Stane Mlakar. Ob spremljavi kitare sta prepevala ljubezenske pesmi (Hodim s fantom do večera …).

Fotografija celotne igralske ekipe z režiserjem Jožetom Staničem je nastala po uprizoritvi drame v Novi vasi 1962.

Jože Stanič je prišel v Loško dolino leta 1958 iz Tolmina. Nastopil je službo direktorja davčne uprave na občini. Takrat je bil župan Loške doline Jože Mlakar (Mauhlov). Ko je dobil stanovanje v hotelu Jelen v Pudobu, sta prišla za njim tudi žena in sin Vitko. Jože je že v Tolminu ljubiteljsko igral v tamkajšnji igralski sekciji. Rad je nastopal v komedijah – bil je dober komedijant. Komedije je imel rajši kot drame. Tu je naredil tudi tečaj za režiserja.

Ko je prišel v Loško dolino, je spoznal naša takratna režiserja Miloša Benčino in Franca Ravšlja. Postali so prijatelji, somišljeniki in sodelavci v amaterski igralski skupini. Nastopil je kot režiser in že naslednje leto zrežiral komedijo Veleturist. Zanj je bilo značilno, da v igri, ki jo je režiral, ni nikoli igral. Le v tej prvi igri je enkrat nadomestil Lada Furlanija. V amaterskem gledališču DPD “Svoboda” je bil zelo aktiven, saj je navadno postavil na oder kar dve igri letno. Z režiranjem se je ukvarjal do smrti leta 1988. Bil je napreden, do igralcev je bil strog, discipliniran in dosleden, znal jih je motivirati in prav zaradi tega so ga spoštovali in ga imeli radi. Pod njegovo taktirko je igral tudi njegov sin Vitko, ki je bil nekaj časa tudi predsednik dramske sekcije DPD “Svoboda”. Takrat jih je obiskal tudi novinar Božo Žabjek in njihovo delo ter razgovor z njimi predstavil na Valu 202. Naslednika Jožeta Staniča sta bila takratna igralca Tone Šepec in Borut Zakovšek. V igrah, ki sta jih režirala, sta večinoma tudi igrala.

Stojijo:

• Stane Mlakar,
• Marija Mlakar,
• Grl Danica,
• Miro Plos in
• Marko Žnidaršič.

Sedijo:

• Janez Kandare,
• Fani Truden in
• Jernej Šraj.

Stojijo:

• Mira Krstič,
• Franc Ravšelj,
• Jože Zgonc,
• Dana Zabukovec,
• Marija Strle por. Levec in
• Tone Kočevar.

Spredaj sedijo:

• Tone Žagar, direktor trgovskega podjetja ULAKA,
• šepetalka Anica Hace in
• režiser Jože Stanič.

Viri:

• ustni viri: Fani Truden, Marija Mlakar, Vitko Stanič
• https://www.mgl.si

Kraj: prva slika je bila posneta v Starem trgu, druga pa v Novi vasi.
Datum: leta 1962
Avtor: neznan
Zbirka: Fani Truden, Marija Mlakar
Skenirano: 12. 11. 2019
Oblika: 2 fotografiji