Sedmerica mož v svetlih srajcah, pred seboj imajo liste papirja, ozadje pa je ista stavba kot na neki drugi sliki, kjer so več ali manj tudi isti možje. Človek bi pomislil, da fantje nedeljsko popoldne preživljajo v domači vasi na gostilniškem vrtu … Toda ne, stavba v ozadju je mrka, s križi na oknih in zidana na tuj način, drži se je ograja in možje ali fantje so nekam preveč enako oblečeni, čeprav ima eden celo kravato … So na prvi pogled enake naramnice prvih dveh fantov na desni pripadale enakim uniformam? Tudi srajce brez ovratnikov bi lahko bile istega izvora.
Dan pa je sončen in vreme toplo … Gotovo je bila nedelja ali praznik. Je šlo tudi ujetništvo že bolj proti koncu?
Možje se smehljajo, ko sedijo na klopeh za grobo zbito mizo. Zaradi izrazov na obrazih sem najprej pomislila, da je slika nastala še v Beogradu med očetovim služenjem vojaščine, a druga z istega prizorišča me močno spravlja v dvom.
S temi fotografijami imam še druge težave: predvidevala sem, da je zapis na hrbtni strani nastal kmalu po prihodu v Nemčijo in da je vse popisane slike imel oče takrat pri sebi, torej so nastale prej, saj tiste, ki mu jih je dal nemški mladostnik, ki se je poigraval s fotografiranjem niso popisane in žigosane. Toda očitno se je tisto žigosanje zgodilo pozneje. Sklepam torej, da sta ta in še ena podobna slika nastali, ko so jetniki že nekaj čas bivali v taborišču in si skušali v okviru možnega čim bolje urediti življenje in čas, ko niso bili na deloviščih. Mogoče se seveda motim.
V enem od prispevkov Janeza Lavrenčiča beremo o časopisu, ki so izdajali ujetniki, urejal pa Janez Gradišnik, poznejši zelo ugledni slovenski prevajalec, jezikoslovec itd.; tudi sošolec in velik prijatelj (našega) pesnika Jožeta Udoviča.
Na podobni sliki je videti glasbeni ansambel, tukaj pa se mi vsiljuje misel, da bi lahko bil pevski zborček z besedili na listih pred sabo – a to res samo ugibam. Mogoče so pa vadili skeč, brali karkoli … Kakih pisal ni videti, pač pa so na sliki povsem nepomembni in komaj vidni sledovi vijoličastega črnila, najbrž od še mokrega žiga naslednje slike, ki so jo položili sem gor.
Spet podatki, ki dokazujejo, da je bila slika očetova in da jo je imel pri sebi v času vojnega ujetništva v Nemčiji med leti 1941 in 1945, kaj več pa ne povedo. Ta slika ima zaporedno številko šest, ona druga pa deset …Kraj: Stalag IIIC, Alt Drewitz
Datum: 1941-1945
Avtor: ni znan
Zbirka: Milena Ožbolt
Skenirano: 5. 4. 2018
Oblika: fotografija