O predvojaških vajah je bilo že precej napisanega pri Starih slikah, tokratni prispevek je pripravil sam udeleženec vaj Viktor Žnidaršič.
Na sliki so fantje iz Begunj, eden iz Cerknice in eden z Dolnjega Jezera, na vajah v Prestranku leta 1956.
V letih, ko si dopolnil 18 let, smo morali fantje na predvojaške vaje. Na predvojaški smo spoznavali orožje, se učili rokovanja z njim, sestavljanja in čiščenja orožja. Imeli smo prave puške in bili smo pravi vojaki. Imeli smo tudi uniforme in kape pa tudi rdeče zvezde na titovkah. Takrat smo bili ponosni na to, kar danes več ne velja. Nič se nismo sramovali, bili smo še ponosni, da bomo postali pravi vojaki. Še punce te niso marale, če nisi bil potrjen za vojaka. Marsikaj si se naučil na predvojaški in tudi v pravem služenju pri vojakih, čez dve leti. Pravo neumnost so naredili, ko so ukinili obvezno služenje vojaškega roka, lahko bi bil le nekoliko krajši.
Nekateri s te slike niso služili vojaškega roka, bali so se iti k vojakom. Takrat je bilo moderno uiti čez mejo. Kdor je poskusil in so ga ujeli, je bil gotovo zaprt.
Meni ni bilo nič hudega na predvojaški niti v vojski. Marsikaj si se lahko tudi naučil, nekateri so prišli celo do poklica.
Ta slika je nastala v Prestranku, kjer je bila tudi predvojaška vzgoja. Spali smo na tleh, na slami v neki konjušnici. Hrana je bila taka kot pri vojakih: pasulj, ješprenj in podobno. Jaz sem bil zadovoljen.
Naslednje leto pa bi moral še enkrat na predvojaško v Vikrče na Gorenjsko. Ker sva s kolegom zamudila, naju je vodja kampa poslal domov. Morala sva se javiti vojaškemu referentu, da naju bi določil v drugo skupino. Po nekaj tednih pa sem dobil poziv za služenje vojaškega roka in tako sem to vzgojo “preskočil”.
Po končanem služenju vojaškega roka smo se morali udeleževati tudi vojaških vaj. Dodal bi še, da so takrat zelo radi pošiljali pozive za vojaške vaje in tudi za predvojaško prav v času košnje, ko je bilo največ dela na kmetiji.
Stojijo:
- s puško Ive Škrlj – Blažov iz Begunj,
- Alojz Škrlj – Dolnji Popkov iz Bezuljaka,
- Jože Mrak – Mrakov Jože iz Nov’ga Jorka.
Čepita:
- Viktor Žnidaršič – Susmanov iz Begunj,
- Jagenški iz Cerknice.
Stojita:
- Slavko Meden – Kovačov Slavc iz Begunj in
- neznan iz Dolenjega Jezera.
Čepita:
- Franc Turšič – Tomažičov iz Begunj in
- Franc Opeka – Čopetov iz Begunj.
Tako opremljena fotografija je za pisca velika pomoč.
Še trije prijatelji skupaj:
- Viktor Žnidaršič,
- Jagenški,
- Peter Stergulc iz Selščka.
Kdo nas je fotografiral, se ne spominjam. Verjetno je prišel fotograf iz Postojne, ki je vedel, kdaj imamo prosto.
Prispevek je napisal Viktor Žnidaršič.
Kraj: Prestranek
Datum: 1956
Avtor: neznan
Zbirka: Viktor Žnidaršič
Skenirano: 30. 11. 2019
Oblika: fotografija