Vida Brodarič por. Ožbolt in Jožica Hribar por. Novak sta se slikali ob cvetočem grmu med počitnicami po končanem prvem letniku poklicne šole. Vida je obiskovala frizersko, Jožica pa trgovsko šolo. Ker je bila Vida članica fotografskega krožka pod mentorstvom Jožeta Bergleza, ju je najbrž slikal nekdo od članov. Jožica se je za to priložnost oblekla roza jopico in teritalko, ki je bila takrat moderna, Vida pa ji je parirala z lepim nabranim krilom z atraktivnim vzorcem in nežno majico v eni od barv, ki so bile v krilu.
Pred nedavnim sta ti dve najstnici na sliki skupaj praznovali sedemdeseti rojstni dan. Na praznovanju sta med drugim dobili tudi umetelno rojstnodnevno torto nevsakdanje oblike – smuči. Zakaj ravno smuči? Torto smo, gostje, opazovali z občudovanjem in začudenjem. Res je, da sta obe gospe fenici zimskih športov na smučeh, sami pa nista bili nikoli zagreti smučarki, le v mladih letih sta imeli tekaške smuči in se nekaj let rekreirali po zasneženih njivah in travnikih v Loški dolini. Jožica nam je povedala njuno zgodbo iz otroških let, da smo vedeli, za kaj gre. Zgodbico sem slišala prvič, navdušila me je in me spodbudila k pisanju. Kaj takšnega se danes ne more zgoditi.
Jožica in Vida sta bili sestrični, prijateljici, sošolki in vaščanki. Vsa otroška leta do drugega razreda, ko se je Vida preselila v Viševek, sta preživeli skupaj. Družili sta se od jutra do večera. Radi sta se motali okoli njunih babic ob topli zidani peči, poslušali njuno petje in z njima prepevali, se prvič preizkusili s pletilkami, jima pomagali v kuhinji in v razgovoru z njima izvedeli marsikaj koristnega. Radi sta se igrali, raziskovali po podstrešjih, gledali stare knjige, slike in brali shranjena pisma njunih prednikov, ki so delali v tujini in marsikaj odkrili, kar ni bilo za njune oči in ušesa. Ker pa se pri njunih dejanjih nista vedno sporazumeli, sta se večkrat tako skregali, da sta jokali.
Tako je bilo tudi v zimskih počitnicah v šolskem letu 1956/57. V igavaški osnovni šoli so od nekod dobili več parov novih smuči. Bile so modro pobarvane in polakirane s svetlečim okovjem – za takratni čas zelo lepe. Da ne bi stale v šoli neuporabljene, otroci pa doma smučk niso imeli, se je učiteljski kolektiv odločil, da jih bodo med zimskimi počitnicami razdelili v rabo učencem, da bodo lahko čim bolj uživali v zimskih radostih na snegu.
Ker so učitelji vedeli, da se Vida in Jožica veliko družita, so tudi njima dali par smuči, da si jih bosta med počitnicami med seboj izmenjavali in s pridom uporabili. Že prvi dan ju je njun živahen temperament pripeljal do hudega spora in joka. Nista se mogli sporazumeti, katera bo smučala prej in katera kasneje. Obe sta hoteli smuči samo zase. Ko so starši to opazili, so hitro naredili red. Vsaka je dobila eno smučko in eno palico. Tisto zimo je zapadlo veliko snega. Ceste so takrat plužili s konji in na cesti je bilo še vedno dovolj snežne podlage, v kateri so ostale globoke kolesnice od avtobusa. Naši junakinji pa sta se po teh kolesnicah vse zimske počitnice smučali na eni smuči ter se poganjali s palico.
Njuni otroci so to zgodbo poznali in so ju s torto v obliki smuči spomnili na njuno mladost in dogodek s smučmi, kako sta si zaradi trme zapravili uživanje na smučeh po strminah pod Kucljem.
Vida Ožbolt
Obe dekleti pogumno zreta v prihodnost. Ne vem, kje tavajo njune misli, o čem razmišljata. To, da bosta uspešni v poklicu, da bosta ženi, mamici in zdaj babici, prav gotovo ne. Res pa je, da sta vse življenje dobri prijateljici, si še vedno zaupata stvari, ki niso za vsa ušesa, si pomagata in se imata radi.
Jožica Novak
Slovarček:
- teritalka: plasirano krilo iz teritala
- parirati: delati konkurenco
- fenica: oboževalka
- rekreirati: telesno, duševno se sproščati in krepiti s kakšno dejavnostjo
- temperament: živahno reagiranje in izrazito kazanje čustev
Viri:
- Jožica Novak
- Vida Ožbolt
Kraj: Iga vas
Datum: 1964
Avtor: neznan
Zbirka: Jožica Novak
Skenirano: 17. 3. 2020
Oblika: fotografija