Na hrbtni strani fotografije piše: Pri studencu vasi Volčje, 27. 6 / 39, foto: ing Urbas.
Nadaljujemo s spomini učiteljice Irme Milharčič.
V spominu ji je ostal dan, ko so šli na športni dan na Volčje. Bilo je samoumevno, da so otroci hodili v vrsti po dva in dva. Nasproti tovarne na koncu Nove vasi so krenili na kolovoz. Vzpenjali so se po strmem klancu. Poleg nje sta z roko v roki hodili dekletci. Prva je bila Vida Zgonc, doma iz Nove vasi, druga pa Marinka, ki je bila iz neke sosednje vasi. Ko so prišli na vrh klanca, se jim je prikazal lep razgled. Marinka je bila kar malo prestrašena in se je privila k njej. Začudeno je vzkliknila: “Joj, jaz sem pa mislila, da je tukaj konec sveta!”. Verjetno ni bila še nikoli tako daleč od doma in je tisti hrib, kjer se je končal gozd in začelo nebo, gledala samo od daleč.
Te otroke je Irma imela res rada. Bili so tako prisrčni, pošteni in prijateljski. Zato so se leta 2008 tudi zbrali. Bilo jih je veliko, vendar Marinka ni prišla. Na njeno željo jo je Vida nekaj mesecev kasneje pripeljala na srečanje v Postojno. Bilo je nepozabno.
V šolskem kolektivu se je dobro počutila. Spomni se, ko so se pogovarjali, kaj si bodo kupili za prvo plačo. Eni bi si kupili kaj za obleč, drugi bi si privoščili čokolado. Ona pa je nesla denar domov. Mama je rekla:”Saj ti bomo kupili tudi čevlje, ampak sedaj bi pa rabili za davke.”
Kljub temu da je bila zadovoljna v službi, si je vseskozi želela, da bi učila bližje domu. Po treh letih ji je uspelo. Leta 1955 je eno leto poučevala v Hraščah, potem pa je bila ravnateljica v Hruševju.
Viri:
- Irma Milharčič
Kraj: Volčje
Datum: 27. 6. 1939, 2008
Avtor: ing. Urbas, neznan
Zbirka: Lojze Mazij, Irma Milharčič
Skenirano: 2. 7. 2020, 16. 11. 2019
Oblika: 2 fotografiji