Franc Kotnik se je rodil 19. 12. 1914 mami Jožefi (roj. Lenarčič) in očetu Francu v Novi vasi št. 40 na Blokah v številni kmečki družini kot drugi otrok. Imel je še sestre Marijo, Veroniko, Terezijo, Amalijo in brate Jožefa, Alojzija, Ivana, Stanislava, Andreja. Umrl je 13. 6. 1982, pokopan je na Rakeku.
Osnovno šolo je obiskoval prva štiri leta v Novi vasi. Triletno gimnazijo pa v Zagrebu, kjer je živel pri teti. V Zagrebu se je učil tudi igranja violine. Po končani šoli se je v letu 1928/29 učil mlekarske obrti v Mlekarni v Novi vasi. V letih 1931 do 1937 je obiskoval »Zimsko kmetijske nadaljevalne« tečaje. Po vojni leta 1952 pa je opravil Strokovni izpit iz finančne stroke za naziv kreditni komercialist.
Že kot mladenič je bil aktiven; bil je Sokol, gasilec in član Društva kmečkih fantov in žena. V letih 1930 in 1933-1939 je delal v trgovini in na posestvu svojega strica Stanka Lenarčiča, posestnika in trgovca v Novi vasi. Leta 1935 je odslužil vojaški rok.
France Kotnik je že od svojih najstniških let veliko pomagal pri delu na kmetiji v Podšteberku pri Lipsenju, na kateri je živel njegov stric Andrej Kotnik. V letih 1932 in 1933 je kot gospodarski pomočnik na Tekavčevini tudi živel, potem pa se je vrnil na delo k stricu Lenarčiču na Bloke.
Med vojno je bil aktiven udeleženec NOB od 1. 10. 1941 – 15. 5. 1945. Njegovo partizansko ime je bilo Ferko.
Na Tekavčevino se je spet preselil julija 1941, ko se je aktivno vključil v narodnoosvobodilno borbo kot terenec za NOP, aktivist in izvoljen član terena KNCO, referent za ugotavljanje vojnih zločinov ter poverjenik obveščevalnega centra za Notranjsko. Domačija je bila zaradi svoje odmaknjene lege, obkrožena z gozdovi, idealna za zavetje partizanom. V hiši je bila Komanda mesta Grahovo – Cerknica. V napadu na mesto Lož je bil France oktobra 1941 zajet od italijanskih okupatorjev in tri mesece zaprt in mučen v ljubljanskih zaporih. Po prihodu iz zapora je nadaljeval s terenskim delom. 20. decembra 1944 je odšel v XII. Slovensko narodno osvobodilno udarno brigado (SNOUB). Ob koncu vojne je bil udeležen tudi v bojih za Trst in bil tako razočaran zaradi neugodnega političnega razpleta, da si do konca življenja ni hotel narediti potnega lista, ker ni imel najmanjše želje, da bi prestopil meje tako težko pribojevane domovine.
Poročil se je 16. februarja 1942 z Ano Razdrih z Vrhnike v Loški dolini (rojena 16. 6. 1919 – umrla 16. 2. 2005), pokopana je na Rakeku. Po poroki se mu je na kmetiji pridružila žena Anica. Še istega leta, na Štefanovo, sta se razveselila prvorojenke Štefanije, čez štiri leta, 4. septembra 1946 pa še hčerke Katje. Let, preživetih na idilični domačiji, se je cela družina Kotnik spominjala z nostalgijo, ne glede na dejstvo, da je bil to težak vojni čas. Tu je z družino živel in delal tudi potem, ko je februarja 1948 dobil službo v Okrajnem ljudskem odboru Postojna.
Novembra leta 1950 pa je bilo Francetu dodeljeno delovno mesto v banki (hranilnici) na Rakeku in tako je skupaj z družino zapustil Podšteberk. Po pridobljeni potrebni strokovni izobrazbi leta 1952 je postal vodja hranilnice. Na začetku so stanovali v službenem stanovanju nad banko, na glavnem rakovškem trgu nasproti železniške postaje. France, vajen težkega kmečkega dela, si je želel svojo zemljo, sadovnjak, njive in zato je kmalu začel z gradnjo hiše na skrajnem zgornjem delu Rakeka (Binkl). Konec leta 1953 se je z družino že preselil v novo hišo ob Partizanski cesti.
22.7.1960 na Slivnici Hčerka Katja (leta 1965 poročena Oblak), oče Franc in hčerka Štefka (leta 1965 poročena Rovan).
Po vojni je bil aktiven član ZZB NOV. Tako je bil že 19. 8. 1945 na volitvah v Žirovnici izvoljen za odposlanca v Okrajno narodno – osvobodilno skupščino Rakek. V obdobju koncem petdesetih let vse do 1970 predsednik Nadzornega odbora, od leta 1970 dalje pa predsednik UO ZB Rakek. Bil je član IO Kulturne skupnosti Cerknica, Samoupravne stanovanjske skupnosti Cerknica, Poverjenik Partizanske knjige in še bi lahko naštevali.
Bil pa je aktiven tudi pri vsakoletnih proslavah za Krajevni praznik KS Rakek, posvečeni Rakovškim borcem, tako pri pripravi samih slovesnosti kot tudi vzporednih prireditvah, druženju borcev, odkritju obeležij, športnih prireditvah v okviru praznovanj, smučarskih tekih Rakovške čete, kurirčkovi pošti, srečanjih z učenci v OŠ Rakek, raznih spominskih pohodih. Bil je tudi navdušen pevec. Tako ga najdemo med ustanovitelji pevskega društva KUD Heroj Iztok Rakek leta 1973.
Zanimiv je prispevek Z. Trošta v Brestovem Obzorniku iz leta 1974 pod naslovom »Uspela akademija«. V članku obširno poroča o navdušenju obiskovalcev na svečani akademiji, o nabito polni dvorani kulturnega doma ter spontanem navdušenju po končani predstavi. Izsek iz članka:
Prvoborec FRANC KOTNIK, član pevskega zbora »Heroj Iztok« je recitiral lastno pesem »Rakovški fantje«, ki jo je napisal prav za ·letošnjo proslavo našega praznika. Ravnatelj glasbene šole Mirko Rebolj jo je uglasbil, zapeli pa so jo naši pevci Buren aplavz, ki je sledil ob koncu pesmi, se ni in ni mogel poleči, morali so zapeti še enkrat.
Pesem Rakovški fantje, ki jo je objavil v »Kroniki občine Rakek med narodnoosvobodilno borbo 1941 – 1945« in jo je izdal Krajevni odbor ZZB NOV Rakek, je postala himna Rakeka. Za Himno Rakeka je prejel tudi zlato Gallusovo značko.


V posebni mapi je poleg dokumenta o podelitvi še Himna in zlata značka.
Note “RAKOVŠKI FANTJE”. Avtor himne Franc Kotnik, uglasbil Mirko Rebolj.
Besedilo Himne Rakeka, iz uvoda ciklostirane »Kronike občine Rakek med NOB 1941 – 1945«.
Na osnovi dogovora med takratnim predsednikom KO ZZB NOV Rakek Francem Kotnikom, predstavnikom Bresta in Jano Zupančič Juvančič je ta kroniko pretipkala in ciklostirala v zimi 1973/74.
Ciklostirane kopije (nekaj komadov) imam še doma, prav tako ima še cirka 15 kom Nataša Oblak Japelj vnukinja Franca Kotnika. Shranjena pa je tudi v arhivu KO ZZB NOV Rakek. Ciklostirana kopija je modre barve, dvostranski tisk.
Iz »Kronike občine Rakek 1941 – 1945« so črpali podatke tudi pisci prispevkov v:
- NOTRANJSKI LISTI II (1977)
Priprave in začetki vstaje na cerkniškem in rakovškem (Tone Kebe)
V prispevku se večkrat sklicuje na podatke iz« Kronike občine Rakek med NOB 1941 – 1945«, ki jo je pripravilo krajevno združenje borcev NOV Rakek, pa tudi članek Toneta Avsca, ki je bil objavljen v reviji Borec 1972, članek Damirja Matka, ki je izšel v TV 15 v nadaljevanjih 1977, pričevanje Toneta Bavca in Jožeta Simšiča 1981.
- NOTRANJSKI LISTI III (1986)
Grahovo z okolico med NOB (Lojze Ule)
Tu je navedeno, da je treba nekoliko popraviti »Kroniko občine Rakek med NOB 1941 – 1945«, kjer med drugim piše: »Takoj drugi dan po napadu se je s kamionom odpeljalo v Grahovo nekaj borcev, položilo Janeža na kamion in ga odpeljalo na grahovsko pokopališče« Ta podatek ni točen. O pokopu Jožeta Janeža je bilo napisano kar več prispevkov. Med drugim tudi v »Glas Notranjske« 1966. Zanimiva pa je vsebina spodnje dopisnice, ki jo je poslal Damir Matko KO ZZB NOV Rakek 24. 11. 1986. V njej navaja: »Nisem bil navzoč pri pisanju Kronike občine Rakek med NOB. Bil pa sem navzoč pri pokopu soborca Jožeta Janeža.« V nadaljevanju potrjuje pravilnost podatkov v Kroniki.
Za svoje delo je Franc Kotnik prejel vrsto priznanj, naj omenim le nekatere.
Srebrno priznanje OF 1974 za politično delo.
Leta 1981 je prejel Plaketo občine Cerknica za pomemben prispevek v NOB in samoupravnih organizacijah in skupnostih ter za pomembne uspehe, dosežene na področju kulturnega delovanja in poustvarjanja.
Priznanje ob 60- letnici za prispevek v borbenih vrstah Dvanajste brigade (XII:SNOUB)
Priznanje republiške skupnosti za ceste LR Slovenije leta 1978.
Za svoje delo je leta 1967 prejel – v času, ko je bil član LD Grahovo – od LZS Ljubljana »Znak za zasluge«.
Bil pa je tudi strasten lovec. Prva leta po preselitvi na Rakek je bil član LD Rakek, kjer je opravljal funkcijo blagajnika, kasneje se je pridružil Grahovskim lovcem. Njegova pedantnost in ustvarjalnost je ob skrbi za dom prišla do izraza tudi ob številnih prostočasnih dejavnostih: užival je ob ustvarjanju pletenih košaric in drugih izdelkov iz lesa. Iz rogovja jelenov in srnjakov, ki ga je našel po gmajnah in gozdovih, je ustvarjal lestence, svečnike, šatulje in druge okrasne predmete. Ob znamenitih Rakovških fantih je ustvaril še druge pesmi, ki jih je posvetil sorodnikom in prijateljem ob njihovih jubilejih ter lovcem in znancem ob njihovem slovesu. France je užival ob igranju na harmoniko in petju skupaj s svojo družino, ki jo je zabaval tudi s pripovedovanjem zgodb – resničnih in takih, ki jih je ustvarila njegova brezmejna domišljija.
1977 Mama Ana – varuška mladih srnic. Po pripovedovanju vnukinje Nataše je bila nega in vzgoja zapuščenih srnic prepuščena mami Ani.
Prva stran »Kronike občine Rakek med NOB 1941 – 1945«, skupno število strani je 28.
Slovarček:
Binkl: nekoč domače ime za zgornji del Rakeka.
Tekavčevina: Turistična hiša se danes imenuje pri Tekavčih. Ime izvira iz »pri Tklačevih«. Tklati pomeni tkati. Hiša je bila rezidenca tkalcev gradu Šteberk. Drugi del imena je ograda, kar pomeni ograja in je bil dodan zaradi naravne lege kmetije, ki jo obkrožajo leske. Od tod tudi ime “Tekavča ograda”.
Viri:
- Arhiv Nataša Oblak Japelj (vnukinja Franca Kotnika)
- Kroniko občine Rakek med NOB 1941 – 1945
- Damir Matko
- Brestov Obzornik
- Notranjski Listi II in III
- Glas Notranjske
- https://www.fran-gerbic.si/wpkzfg/wp-content/uploads/2021/02/Rakovski-fantje.pdf
- KJUC Cerknica Katrina Skuk
- https://tekavca-ograda.com
Kraj: Rakek
Datum: 1981
Avtor: neznan
Zbirka: Nataša Oblak Japelj
Skenirano: 26. 2. 2025, 9. 1. 2025
Oblika: 4 fotografije, 6 dokumentov